Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
728 epizod
728 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih let, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznavni podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se zmerom znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je vprašal pesnika, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Maj Pavček, © LUD Literatura
Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Nada Žgank
»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve, knjigi z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se, s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem, razvija v tekstno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor.
Pisatelj, dramatik in urednik Evald Flisar je pred kratkim pri KUD Sodobnost International objavil roman Greh. Z romanom se je vrnil na svoje pisateljske in dramske začetke, k romanu Mrgolenje prahu in drami Kostanjeva krona ter ju predelal, zgostil v novo literarno besedilo ter s sodobno pisavo ubesedil temo incesta, ki vzbuja tesnobo pri bralcih nekoč in danes. Več o romanu je povedala literarna kritičarka in avtorica spremne besede Alenka Urh v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, Evald Flisar pa se je zadnji trenutek opravičil zaradi potovanja v Indijo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Marko Trobevšek je profesor slovenščine na poljanski gimnaziji v Ljubljani. Kot predan učitelj dijakinjam in dijakom pri urah materinščine predstavi tudi kulturnozgodovinski kontekst, od tu pa je bil samo še (dober) korak do njegove bralcu prijazno zasnovane monografije Tisoč let mraka in luči, v kateri je zgoščeno orisal kulturno zgodovino srednjega veka. Trobevšek, ki je tudi odličen prevajalec sodobnega leposlovja, je več o svoji kulturnozgodovinski knjigi, opremljeni z vrsto fotografij, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Šesta knjiga poezije Kristine Hočevar, Naval, je posebna že na prvi pogled, saj je trodelna. Vsako knjigo zbirke, pa tudi zbirko kot celoto zaznamuje natančna zgradba, na motivno-tematski ravni pa izostritev nekaterih vprašanj, ki so jih zastavljale že avtoričine prejšnje knjige – in ob njih tudi brezkompromisno odpiranje novih.
Pred kratkim je pri založbi UMCo izšla prva slovenska izvirna monografija o žvižgačih. Napisala jo je dr. Alma M. Sedlar, njen naslov je Žvižgači, mediji in korupcija, njen podnaslov pa Od Snowdena do Breclja. Avtorica v knjigi med drugim piše o problemu, da celo mediji ne prepoznajo žvižgačev kot žvižgačev, zato so ti v svojem boju še bolj ranljivi. Več o fenomenu žvižgačev je v oddaji Izšlo je v živo povedala avtorica, z njo se je pogovarjal Marko Golja, slišali pa boste tudi kratko izjavo dr. Erika Breclja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Leta 1988 je v zbirki Lirika v prevodu Marta Ogna izšel prvi izbor pesmi Emily Dickinson v slovenščini; pred kratkim je v zbirki Kondor izšel nov izbor priljubljene pesnice z naslovom Ta svet ni konec. Izbor je pripravila Nada Grošelj, ki je tudi prevedla pesničine pesmi in nekaj pisem ter prispevala izčrpno spremno besedo. Več o pesnici in njeni poeziji nam je prevajalka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji pa je tudi nekaj pesmi Emily Dickinson, med drugim tista, ki se začne z verzom Po bolečini čustvo zleseni ... Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica kar treh Grumovih nagrad za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Letos je avtorica objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle drame tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je bo Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec, v katerega je združila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Nada Žgank
»Zelo dobro bi se počutil v čistem zvoku, a poezija je narejena iz besed in besede imajo pomen,« pravi Primož Čučnik ob svoji osmi samostojni knjigi poezije, Ti na S, v kateri se njegova ustvarjalnost znova razživi v abstraktnejši pisavi. A to, seveda, ni edina razsežnost knjige: ob abstraktnih pesmih, ki se predajajo predvsem užitku v zvočni in jezikovni igri, lahko v njej beremo tudi pesmi, ki sledijo sanjski logiki in pesmi, izza katerih seva razberljivo osebno izkustvo – ter se ob tem srečujemo z raznolikostjo njihovih glasov.
Literarni zgodovinar in teoretik dr. Marijan Dović je doslej objavil več znanstvenih monografij, med drugim Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in Slovenski pisatelj (2007), letos pa je v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura izšla še znanstvena monografija Prešeren po Prešernu. Kot napoveduje njen podnaslov Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika je avtor najprej razložil koncept kulturnega svetnika ter ga ponazoril z vrsto primerov, nato pa berljivo predstavil proces Prešernove povzdignitve v nacionalnega pesnika. Za razliko od mnogih drugih interpretacij Prešernovega mesta v nacionalni zgodovini pa je dr. Dović postavil pesnikovo kanonizacijo v širši evropski kontekst, tako da lahko bralec izve, da poznajo podobne kanonizacije književnikov tudi drugi narodi. Več o Prešernu po Prešernu oziroma o tem, kako je postal Prešeren Prešeren v našem imaginariju, bo povedal dr. Marijan Dović v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Uroš Zupan se je leta 1991 z zbirko Sutre najprej predstavil kot pesnik, le nekaj let pozneje, leta 1996, pa je objavil prvo esejistično zbirko Svetloba znotraj pomaranče in se z vsako naslednjo zmerom znova predstavil kot suveren esejist. V esejih piše o osebni izkušnji in se pogosto vrača v odmaknjene, že nekoliko pozabljene svetove mladostnih in tudi sodobnih subkultur, piše o različnih literarnih in glasbenih praksah ter tako pred bralcem oživlja že kar pozabljen svet. To zagotovo velja tudi za zbirko esejev Sedeti v temi. O njej je umetnik prav za publikacijo, ki jo berete, zapisal: “Zares je to, kot večina mojega pisanja, knjiga o času, ki sicer korenini v resničnosti, a se mi z razdalje, ki se zdaj včasih meri še v polovici stoletja, deluje kot čista fikcija.” Tako Uroš Zupan v pisni izjavi, več o svoji zbirki pa bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Stripar in publicist Iztok Sitar je pred kratkim objavil kar dve knjigi: pri Založbi /*cf zbirko kratkih esejev o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu z naslovom Kako je Jaka Racman postal fašist, pri založbi UMCo pa monografijo Zgodovina slovenskega stripa 1927 – 2017. To delo je avtor zasnoval kronološko – na začetku je tako predstavil začetke slovenskega stripa, ko lahko bolj kot o stripu govorimo o protostripu, med drugim je opozoril na Hinka Smrekarja, pozneje pa je zgodovino stripa razčlenil predvsem po generacijah. Tako se lahko bralec seznani z ustvarjalci različnih generacij in poetik, med katerimi najverjetneje izstopajo Marjan Amalietti, Miki Muster, Božo Kos, Kostja Gatnik, Zoran Smiljanič Tomaž Lavrič, Dušan Kastelic in drugi, posebno poglavje pa je namenil še avtoricam. Več o monografiji bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Igor Modic (Delo)
Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je med drugim objavila literarnozgodovinsko monografijo Ljubezen in krivda Ivana Cankarja ter literarnoteoretsko monografijo Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa, pred kratkim pa interdisciplinarno monografijo – ki združuje tudi zgodovino, kulturologijo, zgodovino verstev, antropologijo in psihologijo –, z naslovom Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi. V monografiji je avtorica uvodoma razmišljala o težavah pri sprejemanju drugačnosti, pa o modelih predsodkov o Judih v evropski kulturi, posebno pozornost pa je posvetila preobrazbi protijudovstva v antisemitizem in rasizem, ki poteka v devetnajstem stoletju, v dvajsetem pa kulminira s holokavstom. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: www.napovednik.com
Kot je znano, je letošnja dobitnica Jenkove nagrade Veronika Dintinjana. Prejela jo je za svojo drugo knjigo poezije, knjigo z naslovom V suhem doku. Knjiga prepleta tematike minljivosti, svobode, naše majhnosti in vprašanja, kako to sprejeti. Kot je že ob nominaciji opozorila tudi komisija, je Veronika Dintinjana z njo še enkrat pokazala, da je avtorica velike izpovedne in hkrati pripovedne pesniške moči, da združuje najboljše obeh svetov: modernega in klasičnega.
Ob 500. obletnici reformacije je pater Karel Gržan napisal svoje teze in jih objavil v knjigi z naslovom 95 tez, pribitih na vratih svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma. Kod vodi pot do osvoboditve in ali je res uresničljiva, je avtor pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC RTV SLO
Zofka Kveder je prva pisateljca, katere opus je uvrščen v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Urednica njenih zbranih del je dr. Katja Mihurko Poniž, ki je doktorirala z disertacijo Proza in dramatika Zofke Kveder: reprezentacija ženskosti v bikulturnem prostoru moderne. V Četrto knjigo pisateljičinih zbranih del je uvrstila pisateljičina romana Nada in Njeno življenje ter neobjavljeno kratko pripovedno prozo. Več o značilnostih in odlikah pisateljičinega pripovedništva, predvsem pa o manj znanem romanu Nada, je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Wikipedia Commons
»Ker nimam lastnosti poezije, / je ne pišem in ne berem,« pravi neki pesniški jaz v knjigi poezije Tatar Jerneja Županiča. Enačiti ta glas s pesnikom bi bilo tako daleč od te poezije, kot to, da bi jo imeli za lirično. Skrajno daleč, torej, in njena govorica s svojim zaprtim referenčnim svetom je tudi prej nedoumljiva kot komunikativna. A kljub temu zelo zanimiva in mestoma prav duhovita. Jernej Županič, sicer tudi prevajalec in kritik, je s svojim pesniškim prvencem gostoval na festivalu Pranger.
Filmski kritik, urednik, televizijski voditelj, prevajalec in publicist Marcel Štefančič, jr. se je najprej proslavil kot filmski publicist, toda tudi kot tak je v filmih pogosto analiziral družbene pojave. Zato verjetno ne preseneča, da danes slovi kot vznemirljiv analitik sodobne družbe, njenih ekscesov in zdrsov. Njegov opus je neverjeten, saj ne mine leto, da ne bi izdal vsaj knjige ali dveh … Tako je tudi letos, in vendar se zdi, da je njegova Črna knjiga kapitalizma eden izmed vrhuncev njegovega pisanja. Njeno delovno hipotezo povzema že podnaslov knjige (Kako je Zahod izživljal svoje stalinistične fantazije). Kot dober avtor Marcel Štefančič, jr. svojo hipotezo sicer potrdi, toda predvsem naniza toliko informacij in podob o najboljšem vseh svetov, da bralca preplavi. Več o Črni knjigi kapitalizma, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Miha Blažič - N'toko je znan predvsem kot reper, kolumnist in aktivist (trenutno si prizadeva, da Republika Slovenija ne bi deportirala v Republiko Hrvaško dveh beguncev, mladega iranskega glasbenika Ahmada Shameha in Imana Sharhryarja, ki se je v letu in pol bivanja v Sloveniji že naučil slovenščino in se vključil v socialno delo). Sicer pa je Blažič pri Založbi Mladinska knjiga, v njeni zbirki Kultura, objavil knjižni prvenec Samoumevni svet in v njem nanizal več daljših besedil, esejev, refleksij o sodobnem svetu in v njih razumljivo ter argumentirano analiziral med drugim tako značilno slovensko samopodobo in položaj sodobnega prekariata, pa domnevno odrešiteljsko moč sodobne tehnologije in še kaj. Več o zbirki, ki je bila nominirana za Rožančevo nagrado, nam bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, kot glasbeni premor pa bomo slišali nekaj taktov iz njegovega komada Slovenec sem. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Neveljaven email naslov