Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
628 oddaj
628 oddaj
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se iz Evrope odpravljamo v Združene države, podobno kot ta teden ameriški predsednik Joe Biden, ki je na evropski turneji skušal prikazati sliko drugačne Amerike kot njegov predhodnik. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o srečanju Bidna in Putina v Ženevi, o pogovoru, ki ga oba predsednika hvalita kot spodbudnega, a je prinesel malo konkretnih rešitev za mnoge težave v odnosih med velesilama. Kakšen vtis sta pustila, katere teme so bile v ospredju in zakaj? Govorimo tudi o sporočilih evropskim zaveznikom in zbliževanju z Evropsko unijo, pa tudi o ne-srečanju Bidna s slovenskim premierjem.
Z našo moskovsko dopisnico osvetlimo del evropskega prvenstva v nogometu, ki bo tudi v Sankt Peterburgu, opozorimo na intenzivne priprave septembrskih parlamentarnih volitev in se posvetimo tudi prvemu srečanju predsednikov Združenih držav in Rusije …
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Predvidena osrednja tema voditeljev EU na izrednem vrhu z začetka tedna je bila strateška razprava o odnosih z Rusijo, ampak voditelji so se morali lotiti ravnanja Belorusije. Čakamo tudi na digitalno zeleno potrdilo, ki bi ga na ravni EU predvidoma uvedli konec junija, hkrati pa potekajo še zadnje priprave pred predstavitvijo velikega podnebnega svežnja …
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
V 18. vzporedniku pogledujemo proti vedno zelo razgibanemu političnemu in družbenemu dogajanju na Balkanu. Po protestih in napetem predvolilnem boju je na volitvah v Albaniji oblast ohranila socialistična stranka premierja Edija Rame, v Bolgariji bodo morali ponoviti parlamentarne volitve, saj nobeni strani ni uspelo zbrati večine, v državah zahodnega Balkana pa še vedno odmevajo non-paperji in ostri odzivi nanje. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo tudi o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
V 18. vzporedniku se odpravljamo tja, kamor se v tem delu leta običajno odpravi veliko Slovencev - na Hrvaško. Uvodni del turistične sezone letos spet ni reprezentativen kazalnik za poletni vrhunec potovanj, a vseeno že lahko razberemo nekaj trendov. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
V 18. vzporedniku se podajamo v razsežna prostranstva ruskih notranjih in zunanjih kriz. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o ruski cepilni diplomaciji, počasnem cepljenju in nepopolnih podatkih o žrtvah epidemije na domačih tleh, o gladovni stavki opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega zaradi težkih razmer v zaporu ter o zbiranju več deset tisoč ruskih vojakov ob ukrajinski meji in grožnji novega krvavega konflikta. Obiščemo pa tudi zaledenelo površino, večjo od Slovenije.
V 18. vzporedniku se obračamo proti zahodu, kjer je marsikaj novega. V Združenih državah se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet. Na zatožni klopi je nekdanji policist Derek Chauvin, ki je obtožen umora Georgea Floyda - po tem dogodku je ZDA zajel val protestov proti rasni neenakosti. Z našim Washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o pomenu sojenja, o novem, kar 2000 milijard dolarjev vrednem načrtu predsednika Bidna za obnovo infrastrukture ter o novi humanitarni krizi na ameriški južni meji. Pozanimamo pa se tudi, kako v Združenih državah v praksi deluje kampanja cepljenja.
V 18. vzporedniku gremo kljub omejitvam gibanja v kar dve državi - v Vatikan in Italijo. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, kako bodo v središču rimskokatoliške cerkve obeleževali veliko noč v razmerah pandemije, s kakšnimi demografskimi problemi se spopada Italija, ki je imela lani največ smrti v enem letu po koncu vojne in najmanj rojstev od ustanovitve skupne države, in o napredovanju cepilne kampanje. Obeležimo pa tudi 80. obletnico napada Italije na Jugoslavijo.
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
V 18. vzporedniku gledamo proti Avstriji, kjer se število novih okužb spet povečuje, povečuje se tudi pritisk na bolnišnične kapacitete. Hkrati s tem pa so na Dunaju prejšnji konec tedna doživeli napete proteste 20.000 nasprotnikov vladnih ukrepov za zajezitev epidemije, ki so se jim pridružili tudi nekateri desničarski politiki. S Petro Kos Gnamuš smo razmišljali o sporočilih protestnikov in odzivih vlade. Ponekod v Avstriji so ukrepi res strogi: "Nekje morajo prebivalci celo ob izstopu iz svojega mesta pokazati negativni izvid testa." Naša dunajska dopisnica pa poroča tudi o poteku cepljenja ter iskanja pomoči v Izraelu, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
V 18. vzporedniku se obračamo proti evropski politični in cepilni centrali – Bruslju. Države članice EU so se odločile za skupni nakup cepiv proti covidu-19, a zdaj jih vse več glasno kritizira skupni projekt nabave cepiv, saj naj distribucija ne bi potekala dovolj hitro in učinkovito. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, na katerih točkah se cepljenje zatika, kakšno obliko naj bi dobili napovedani cepilni potni listi in kakšna bodo nova razmerja moči na evropski politični desnici po (prisilnem) izstopu madžarskega Fidesza iz parlamentarne skupine evropskih konservativcev. Razmislimo pa tudi o sedanji podobi Slovenije v Bruslju pred bližajočim se predsedovanjem EU.
Zakaj se Slovenija vse bolj pogosto pojavlja v nemških medijih? Tudi o nemških šolah v času koronovarisa, ukrepih, cepivih in cepljenju.
Kdo so hrvaški vplivneži, ki so se znašli o pravem času na pravem mestu, da so lahko mimo vrste prišli do cepljenja? Bodo v načrt cepljenja vpeljali tudi odmerke ruskega cepiva? Kakšno turistično sezono si obetajo naši južni sosedi? Odgovore je skušala poiskati naša dopisnica Tanja Borčič Bernard, ki med drugim spremlja tudi kampanjo pred prihajajočimi lokalnimi volitvami. Te bodo še posebno burne na območju Zagreba in Banovine, ki so ju prizadeli katastrofalni potresi.
Konec lanskega decembra je Ustavno sodišče na Kosovu ugotovilo, da je bila lanska izvolitev premierja Hotija v parlamentu nezakonita in zato odredilo predčasne volitve. O tem, kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago, smo govorili z našim balkanskim dopisnikom Boštjanom Anžinom, ki je pojasnil tudi, zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19.
V 18. vzporedniku se pogovarjamo o politični krizi v državi, ki je takega položaja skoraj vajena. V Italiji je po razpadu vladne koalicije predsednik države zdaj zaupal mandat za sestavo nove vlade Mariu Draghiju, nekdanjemu vodji Evropske centralne banke. Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize in kakšne gospodarske in socialne posledice epidemije se že kažejo, pa tudi o odpovedih karnevalov.
V 18. vzporedniku se premikamo na Bližnji vzhod, kjer novega ameriškega predsednika Joeja Bidna čaka eden največjih zunanjepolitičnih izzivov – urediti odnose med Združenimi državami in Iranom. Pred letom dni sta bili državi na robu vojne, zdaj voditelji na obeh straneh govorijo bolj spravljivo. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če je še možno oživiti iranski jedrski sporazum, kako se na Bližnjem vzhodu odzivajo prve poteze novega ameriškega predsednika in kakšne so posledice arabske pomladi, ki se je začela pred desetimi leti.
Neveljaven email naslov
