Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naglas nas zaznamuje

03.03.2017

Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju.

"Obtoževanje nekoga, da se ne trudi dovolj in da po več desetletjih še vedno govori s tujim naglasom, je v veliki večini primerov nepotrebno in nepošteno."

Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.

Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju. Je pa načeloma tako, da se priseljenci svojega naglasa poskušajo čim prej znebiti. Iz vsaj dveh razlogov: "Obstajajo ljudje, ki hočejo preprosto obvladati jezik, morda tudi zato, ker je to dobro za njihovo javno podobo. Potem pa so taki, ki nočejo izstopati v tujem jezikovnem okolju."

Zakaj sploh pride do naglasa

"Naglas nastane zaradi kontrasta med jeziki, ki jih obvladate in se jih učite. Večja kot je razlika med temi jeziki, močnejši je naglas. Pomembno pri izgovarjavi je seveda tudi poslušanje, slišiš sebe in slišiš izgovarjavo ostalih, pri tem si seveda pozoren le na najbolj zapletene glasove, ne pa na malenkosti. Za izgovarjavo teh pa potrebujete tako imenovano govorno motoriko, ki jo v maternem jeziku že obvladate, pri tujem jeziku pa se jo morate enostavno naučiti."

Stereotipi

"V vseh jezikih so ljudje, ki dobro govorijo tuje jezike in taki, ki jih ne. Pri tem je najpomembnejša motivacija, pa seveda tudi posluh. Obstaja tudi priljubljenost posameznih naglasov. Denimo v Nemčiji je francoski naglas zelo priljubljen, italijanski pa ne. Francoščina je imela veliko večji kulturni vpliv na Nemčijo, morda tudi lepše zveni."

So pa naglasi, ki niso čisto pri vrhu. Lestvice teh so po vsej Evropi kar podobne: "Slovanski naglasi so precej slabše sprejeti kot romanski. Turški naglas je v Nemčiji recimo v sredini. Če sedaj odmislim tuje jezike, so tudi naglasi v posameznih narečjih v Nemčiji zelo različno sprejeti, kar verjetno velja tudi pri vas v Sloveniji. Obstajajo torej tudi regionalni naglasi, pravzaprav pa tudi vsak posameznik govori s svojim individualnim naglasom."

Obtoževanje nekoga, da se ne trudi dovolj in da po več desetletjih še vedno govori s tujim naglasom, je v veliki večini primerov nepotrebno in nepošteno.

"Otroci s tem nimajo težav, oni pač oponašajo, niso še prilagojeni na samo en fonetični sistem. Starejši kot ste, težje se je prilagoditi. To je en dejavnik, potem pa je, kot rečeno, veliko odvisno tudi od oddaljenosti tujega jezika. A če govorim le o bioloških dejavnikih – starejši kot ste, bolj se boste tujega jezika učili po šablonah, bolj iščete podobnosti s svojim jezikom. S tem tudi težje prepoznavate nove zvoke, še težje jih izgovorite, s tem pa seveda ne razvijete nove govorne motorike."

Dr. Uršula Hirschfeld pravi, da se otroka splača izpostaviti tujemu jeziku tudi, če se ga ne uči intenzivno. S tem prepoznava govorne vzorce, kar mu bo pozneje pomagalo pri samem učenju – predvsem fonetike. To še posebej velja za vključevanje tujih otrok v vrtce in šolski sistem čim prej.

Tu je še primer, ko govorci nekega jezika začnejo uporabljati nekatere prvine jezika priseljencev. Denimo v Sloveniji bi lahko izpostavili trdi L, kar pa seveda ni nič nenavadnega. Tovrstno iskanje identitete, morda celo pripadnosti neki skupini, iščejo mladi povsod po svetu, tudi v Nemčiji: "Seveda, celo posebno poimenovanje obstaja za to – Kieztdeutsch, po predelu Berlina. Gre za popačeno, nepravilno nemščino, ki jo govori tudi nemška mladina, gre pravzaprav za neke vrste sleng, v njem pa je precej turških značilnosti."


Jezikanje

304 epizod


Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah.

Naglas nas zaznamuje

03.03.2017

Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju.

"Obtoževanje nekoga, da se ne trudi dovolj in da po več desetletjih še vedno govori s tujim naglasom, je v veliki večini primerov nepotrebno in nepošteno."

Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.

Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju. Je pa načeloma tako, da se priseljenci svojega naglasa poskušajo čim prej znebiti. Iz vsaj dveh razlogov: "Obstajajo ljudje, ki hočejo preprosto obvladati jezik, morda tudi zato, ker je to dobro za njihovo javno podobo. Potem pa so taki, ki nočejo izstopati v tujem jezikovnem okolju."

Zakaj sploh pride do naglasa

"Naglas nastane zaradi kontrasta med jeziki, ki jih obvladate in se jih učite. Večja kot je razlika med temi jeziki, močnejši je naglas. Pomembno pri izgovarjavi je seveda tudi poslušanje, slišiš sebe in slišiš izgovarjavo ostalih, pri tem si seveda pozoren le na najbolj zapletene glasove, ne pa na malenkosti. Za izgovarjavo teh pa potrebujete tako imenovano govorno motoriko, ki jo v maternem jeziku že obvladate, pri tujem jeziku pa se jo morate enostavno naučiti."

Stereotipi

"V vseh jezikih so ljudje, ki dobro govorijo tuje jezike in taki, ki jih ne. Pri tem je najpomembnejša motivacija, pa seveda tudi posluh. Obstaja tudi priljubljenost posameznih naglasov. Denimo v Nemčiji je francoski naglas zelo priljubljen, italijanski pa ne. Francoščina je imela veliko večji kulturni vpliv na Nemčijo, morda tudi lepše zveni."

So pa naglasi, ki niso čisto pri vrhu. Lestvice teh so po vsej Evropi kar podobne: "Slovanski naglasi so precej slabše sprejeti kot romanski. Turški naglas je v Nemčiji recimo v sredini. Če sedaj odmislim tuje jezike, so tudi naglasi v posameznih narečjih v Nemčiji zelo različno sprejeti, kar verjetno velja tudi pri vas v Sloveniji. Obstajajo torej tudi regionalni naglasi, pravzaprav pa tudi vsak posameznik govori s svojim individualnim naglasom."

Obtoževanje nekoga, da se ne trudi dovolj in da po več desetletjih še vedno govori s tujim naglasom, je v veliki večini primerov nepotrebno in nepošteno.

"Otroci s tem nimajo težav, oni pač oponašajo, niso še prilagojeni na samo en fonetični sistem. Starejši kot ste, težje se je prilagoditi. To je en dejavnik, potem pa je, kot rečeno, veliko odvisno tudi od oddaljenosti tujega jezika. A če govorim le o bioloških dejavnikih – starejši kot ste, bolj se boste tujega jezika učili po šablonah, bolj iščete podobnosti s svojim jezikom. S tem tudi težje prepoznavate nove zvoke, še težje jih izgovorite, s tem pa seveda ne razvijete nove govorne motorike."

Dr. Uršula Hirschfeld pravi, da se otroka splača izpostaviti tujemu jeziku tudi, če se ga ne uči intenzivno. S tem prepoznava govorne vzorce, kar mu bo pozneje pomagalo pri samem učenju – predvsem fonetike. To še posebej velja za vključevanje tujih otrok v vrtce in šolski sistem čim prej.

Tu je še primer, ko govorci nekega jezika začnejo uporabljati nekatere prvine jezika priseljencev. Denimo v Sloveniji bi lahko izpostavili trdi L, kar pa seveda ni nič nenavadnega. Tovrstno iskanje identitete, morda celo pripadnosti neki skupini, iščejo mladi povsod po svetu, tudi v Nemčiji: "Seveda, celo posebno poimenovanje obstaja za to – Kieztdeutsch, po predelu Berlina. Gre za popačeno, nepravilno nemščino, ki jo govori tudi nemška mladina, gre pravzaprav za neke vrste sleng, v njem pa je precej turških značilnosti."


31.07.2020

Avgijev hlev

Avgijev hlev je frazem, ki ima svoj izvor v grški mitologiji. Heraklej, eden najslavnejših grških junakov, je ubil svojo ženo in dva otroka. V Delfih je tako za kazen med drugim dobil nalogo, da mora očistiti Avgijev hlev, ki ni bil očiščen že 30 let. Nemogočo nalogo je moral opraviti v enem dnevu. Heraklej je nalogo rešil tako, da je skozi hlev speljal tokova dveh rek (Alfej in Penej), ki sta pospravila vso umazanijo iz hleva. Avgijev hlev je torej metafora za nekaj neverjetno zanemarjenega ali zapuščenega, kar se je nabiralo dolga leta.


24.07.2020

Pandorina skrinjica

Tokrat ne odpiramo slovarja, ampak skrinjico. Pandorino. Ali ste vedeli, da ima šest žensk v Sloveniji ime Pandora. Verjetno bi iz rokava stresle zgodbo o Pandorini skrinjici, če bi jih vprašali.


17.07.2020

Proustove magdalenice

Marcel Proust je eden največjih pisateljev 20. stoletja. Magdalenice pa so čisto zares za pojest. Hkrati pa so Proustove magdalenice postale ena najbolj prepoznavnih metafor svetovne književnosti. Morda niste vedeli, da magdalenice niso bile Proustova prva izbira.


10.07.2020

Usmiljeni Samarijan

Tokrat brusimo klasično znanje in izobrazbo prek najbolj prodajane in prevajane knjige v zgodovine. Biblije. Odpravljamo se na območje Levanta na Bližnjem vzhodu, kjer so in še vedno živijo Samarijani. Kako je z njimi povezan izraz usmiljeni Samarijan?


03.07.2020

Damoklejev meč ... Seka barabe?

Spet gremo v staro Grčijo. Da bi vedeli, kaj je Damoklejev meč, moramo vedeti, kdo je Damoklej in kaj je s tem mečem počel. Ali nemara meč z njim?


26.06.2020

Kolumbovo jajce je ... Novo rojstvo?

Cristoforo Colombo oziroma s španskim imenom Cristobal Colon, trgovec in morjeplovec, je spremenil zgodovino. Najbolj je znan po tem, da je leta 1492 pod špansko krono s svojimi tremi karavelami med iskanjem druge poti proti Vzhodni Indiji odkril Ameriko. Kaj pa je Kolumbovo jajce?


12.06.2020

Ahilova želva

Ahil je v grški mitologiji najpomembnejši heroj v boju za Trojo. Po številnih legendah ga je mati, morska nimfa Tetis, po rojstvu potopila v reko Stiks, da bi ga naredila neranljivega in s tem nesmrtnega. Ker ga je pri tem držala za peto, je ta ostala ranljiva. Metaforično je Ahilova peta šibka točka nekoga, čisto dobesedno pa je to tudi Ahilova tetiva. Kaj pa bi bila Ahilova želva?


05.06.2020

Huronsko vpitje

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokratni etimološki oreh je povezan z ljudstvom. Ne Špartanci, temveč Huroni. Gre za severnoameriško staroselsko ljudstvo, pravzaprav plemensko federacijo s severovzhoda Združenih držav in jugovzhoda današnje Kanade. A jezikoslovci ugotavljajo, da ima huronsko vpitje dve mogoči razlagi.


29.05.2020

Teddy Bear

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tokrat nastopa ena najbolj znanih igrač na svetu – plišasti medvedek – Teddy Bear. Kako je medvedek dobil ime, bojda ve vsak ameriški šolar.


22.05.2020

Pitagorova čaša

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Slavni starogrški filozof, matematik in mistik, Pitagora s Samosa. Ob njegovem imenu seveda najprej pomislimo na Pitagorov izrek, je pa relativno znan še en pojem, v katerem je uporabljeno njegovo ime – Pitagorova čaša.


15.05.2020

Churchillovo kolcanje

Winston Churchill, nekdanji britanski premier, zmagovalec druge svetovne vojne. Nobelovec, intelektualec, vir neštetih modrih misli. Bil je znan tudi kot velik hedonist, užival je v dobri pijači in cigarah, Morda lahko tu poiščemo razlago izraza Churchillovo kolcanje?


08.05.2020

Pozejdonov poljub

Raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah. Tudi s pomočjo ulice.


13.03.2020

Iz kitajskih pismenk v cirilico, iz cirilice v latinico …

Slovenist in lektor na RTV Slovenija Rok Dovjak pravi, da v lektorski službi najpogosteje dobijo imena, zapisana v angleščini, ki jih posredujejo tiskovne agencije. Potem morajo ta zapis in izgovor prilagoditi razmerju glas : črka, ki je naraven za slovenščino. “Sapóro namesto Sáporo, Tokio z i-jem in ne z y-om, Seul namesto Soul, Teheran in ne Tehran.”


06.03.2020

Od esperanta in slovia do klingona

Andrej Salobir je vodja prevajalske ekipe prevajalske agencije Leemeta in velik navdušenec nad znanstveno fantastiko. Pravi, da konstruirani, izmišljeni oziroma umetni jeziki nastajajo na dva načina: a priori in a posteriori. A posteriori so jeziki, ki so nastali na podlagi obstoječih jezikov, na primer esperanto ali slovio. A priori so izmišljeni na novo in jih poznamo zlasti iz pop kulture. To so klingonščina, dohtraki, vilinščina ali na’vi.


14.02.2020

Ko napaka ni več napaka

Kdaj napaka v jeziku postane pravilo? Se lahko zgodi, da bo besedna zveza 'temu ni tako' kdaj prešla v nezaznamovano rabo? Kaj se je zgodilo z brajlico oziroma brajico? S safarisrajco oziroma safari srajco?


07.02.2020

Kako se izgovori unija, Kleopatra ali diskusija

Fonetika je predmet diskusíje oddaje Jezikanje. Na Radiotelevizíji Slovenija smo posodobili Govorni pomočnik, orodje za vse govorce! Ste v dilemi, kako se izgovori priimek slavnega nogometaša? Ime egipčanske kraljice Kleópatre? Na glas berete poročilo po alínejah ali anéks k pogodbi?


31.01.2020

Otroka ne zanima, ali pojete kot Adele, pomirja ga vaš glas

Ste vedeli, da ljudske oziroma tradicionalne uspavanke pripovedujejo tudi o lakoti, smrti, revščini in pomanjkanju? Kaj pa sodobne? Te so usmerjene k otroku. Obojim je skupna melodija, ki je običajno tolažeča, pomirjajoča in mehka.


24.01.2020

Oblak, mreža, miška: tehnologija ali narava?

“Od nekdaj posnemamo naravo, zakaj ne bi še imena,” pravi anketiranka. Abstrakten podatkovni oblak si je lažje predstavljati z dejanskim oblakom na nebu, zato je poimenovanje smiselno. Jezikoslovec dr. Robbie Love je v raziskavi obsežnih baz podatkov iz devetdesetih let in danes primerjal uporabo besed, ki opisujejo naravne pojave in tehnologijo.


17.01.2020

Podnebne spremembe, kriza, katastrofa

Na Oddelku za podnebne spremembe Ministrstva za okolje in prostor so pripravili Slovar izrazov s področja prilagajanja podnebnim spremembam. Z avtorico Barbaro Simonič govorimo o prevajanju in opredelitvi izrazov za poročanje v medijih.


10.01.2020

Meteorološčina: da bo jasno, kdaj je delno do pretežno oblačno

Blaž Šter je meteorolog prognostik z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Pravi, da pri napovedovanju jasnine oziroma oblačnosti nebo razdelijo na osmine.


Stran 9 od 16
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov