Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak
Julija Mesarič se je pred dvajsetimi leti z družino preselila v Slovenijo, kjer danes vodi Zavod vesela dRuščina, v katerem poučujejo otroke ruske skupnosti. Pravi, da je v vsakem jeziku treba brati in pisati, sicer je besedišče omejeno le na besede v domači rabi.
“Slovenci veliko več načrtujejo. Poleti sem poslušala od kolegic, kako načrtujejo zimske počitnice. To je znak dobrega življenja, človek je prepričan, da bo februarja vse tako, kot je načrtoval. To je ena taka slika stabilnosti družbe!”
Pripoveduje, da smo si Slovenci in Rusi precej podobni, razlikujemo se v težnji po načrtovanju in po prazničnih običajih. Julijo Mesarič je presenetilo, da dedek Mraz na sprevodu otroke sprašuje, ali so bili pridni. “Tako mi je ostalo v spominu, kako je vprašal: no, otroci, a ste si umivali zobke? Sem pomislila: a to sprašuje, o tem moraš torej povedati dedku Mrazu!“
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.
Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak
Julija Mesarič se je pred dvajsetimi leti z družino preselila v Slovenijo, kjer danes vodi Zavod vesela dRuščina, v katerem poučujejo otroke ruske skupnosti. Pravi, da je v vsakem jeziku treba brati in pisati, sicer je besedišče omejeno le na besede v domači rabi.
“Slovenci veliko več načrtujejo. Poleti sem poslušala od kolegic, kako načrtujejo zimske počitnice. To je znak dobrega življenja, človek je prepričan, da bo februarja vse tako, kot je načrtoval. To je ena taka slika stabilnosti družbe!”
Pripoveduje, da smo si Slovenci in Rusi precej podobni, razlikujemo se v težnji po načrtovanju in po prazničnih običajih. Julijo Mesarič je presenetilo, da dedek Mraz na sprevodu otroke sprašuje, ali so bili pridni. “Tako mi je ostalo v spominu, kako je vprašal: no, otroci, a ste si umivali zobke? Sem pomislila: a to sprašuje, o tem moraš torej povedati dedku Mrazu!“
Jezikamo v jeziku družboslovcev. Priljubljena pravljica Sneguljčica in sedem palčkov bi zvenela kot zgodbica, ki jo med predavanji na eni od družboslovnih fakultet sicer pišejo študenti.
V rubriki Jezikanje o "okrancljanosti" jezika literarnih kritikov ali kako bi zvenela recenzija nedavne nogometne tekme Manchester City - Barcelona.
Neveljaven email naslov