Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dedek Mraz ruskih otrok ne sprašuje, ali so si umivali zobe

27.06.2019

Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.

Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak

Julija Mesarič se je pred dvajsetimi leti z družino preselila v Slovenijo, kjer danes vodi Zavod vesela dRuščina, v katerem poučujejo otroke ruske skupnosti. Pravi, da je v vsakem jeziku treba brati in pisati, sicer je besedišče omejeno le na besede v domači rabi. 

“Slovenci veliko več načrtujejo. Poleti sem poslušala od kolegic, kako načrtujejo zimske počitnice. To je znak dobrega življenja, človek je prepričan, da bo februarja vse tako, kot je načrtoval. To je ena taka slika stabilnosti družbe!”

Pripoveduje, da smo si Slovenci in Rusi precej podobni, razlikujemo se v težnji po načrtovanju in po prazničnih običajih. Julijo Mesarič je presenetilo, da dedek Mraz na sprevodu otroke sprašuje, ali so bili pridni. “Tako mi je ostalo v spominu, kako je vprašal: no, otroci, a ste si umivali zobke? Sem pomislila: a to sprašuje, o tem moraš torej povedati dedku Mrazu!


Jezikanje

302 epizod


Jezikovne posebnosti, primeri izstopajoče rabe jezika, sproščeno o razširjenih napakah.

Dedek Mraz ruskih otrok ne sprašuje, ali so si umivali zobe

27.06.2019

Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak.

Julija Mesarič je Rusinja, ki že dvajset let živi v Sloveniji. Poučuje ruščino in pripoveduje, kako se je naučila slovensko: vsako jutro je odprla razpredelnico in sklanjala perut, lipa, korak

Julija Mesarič se je pred dvajsetimi leti z družino preselila v Slovenijo, kjer danes vodi Zavod vesela dRuščina, v katerem poučujejo otroke ruske skupnosti. Pravi, da je v vsakem jeziku treba brati in pisati, sicer je besedišče omejeno le na besede v domači rabi. 

“Slovenci veliko več načrtujejo. Poleti sem poslušala od kolegic, kako načrtujejo zimske počitnice. To je znak dobrega življenja, človek je prepričan, da bo februarja vse tako, kot je načrtoval. To je ena taka slika stabilnosti družbe!”

Pripoveduje, da smo si Slovenci in Rusi precej podobni, razlikujemo se v težnji po načrtovanju in po prazničnih običajih. Julijo Mesarič je presenetilo, da dedek Mraz na sprevodu otroke sprašuje, ali so bili pridni. “Tako mi je ostalo v spominu, kako je vprašal: no, otroci, a ste si umivali zobke? Sem pomislila: a to sprašuje, o tem moraš torej povedati dedku Mrazu!


09.07.2021

Matildin poljub je ... telekineza?

Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu.


02.07.2021

Blažev žegen je ... nekaj z žganjem?

V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.


11.06.2021

Dr. Ghil‘ad Zuckermann: poliglot, ki skuša oživiti jezik aboriginov

"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann


04.06.2021

Spletni portal Franček

Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira


28.05.2021

Ugriznite se v vaš jezik ali ugriznite se v svoj jezik?

Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?


21.05.2021

Evfemizmi: napudrati si nos, imeti kilogramček preveč ali redkejše lase

"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin


14.05.2021

S polnimi pljuči ali pljučmi? Možgani so, a ni možgan(ov)?

Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...


07.05.2021

Jezikalec_ka

V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern.


09.04.2021

Doktorica Kovačeva, doktor Kovač ali doktorica Kovač?

V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.


02.04.2021

Frazem ni seštevek posameznih sestavin, saj iz njih pomen pogosto ni razumljiv

V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec


26.03.2021

Je prekmurska gibanica v prevodu Over-Mura Moving Cake?

Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?


19.03.2021

Ali si lačen? Si lačen? Lačen?

"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.


12.03.2021

Podvojene črke: triinpolleten otrok, superračunalnik, bioodpadki

Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.


05.03.2021

Bi naročili jagoden, jagodni, jagodin ali jagodov sladoled?

Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?


26.02.2021

Energijsko vrednost živil merimo v džulih, čeprav poznamo kalorijske bombe

Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo


19.02.2021

Dvojnice: inštrument ali instrument, start ali štart?

Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.


12.02.2021

Pokrivanje ust, hitro dihanje, dotikanje nosu ... Nam oseba laže?

Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.


05.02.2021

Neverbalna komunikacija: komolčenje, kretnje in z masko pokrita usta

Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."


29.01.2021

Mineralni kameleon, spazmolitik in droga ...

... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata


22.01.2021

Jezik youtuberjev CHALLENGE/IZZIV

Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?


Stran 7 od 16
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov