Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
"Ena tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."
Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. "Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin," pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?
"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."
Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
"Ena tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."
Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. "Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin," pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?
"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."
Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.
Dr. Silvo Torkar pravi, da se v analizi slovenskih priimkov kot najpogostejša končnica pojavlja pripona -ič. Ta označuje manjšalnost in tudi patronimičnost, torej, da je nekdo od nekoga potomec. Zanimivi so tudi priimki, ki se izgovarjajo različno glede na geografsko lego, pa tudi taki, ki so lahko razumljeni slabšalno ali izvirajo iz opisa človekovih lastnosti.
“Če ni ljubezni, ni nič. Še v zakonu ne,” v smehu pripoveduje upokojeni novinar in aforist Evgen Jurič. Aforizmi so način življenja in razmišljanja, zahtevajo bistrost in poznavanje jezika, ne škodi, če so pametni tudi bralci.
Jecljanje je govorno-jezikovna motnja, ki se pojavlja v prisotnosti drugega človeka, pravi prof. def. Vlasta Podbrežnik. Njena varovanca Marko Knez in Massimo Šarkezi pripovedujeta, kako sta se spopadla z motnjo. Marko Knez: “V osnovni šoli smo pogosto znali snov, ko so nas učitelji spraševali, a smo bili raje tiho. Na začetku sem lahko povedal dve besedi brez jecljanja, zdaj pa brez težav nastopam na radiu. Če poenostavim, je to kot dan in noč.”
Rešujemo zagate espejev in pisanja esemesov. Kako torej zapisati okrajšave? Jezikoslovki dr. Helena Dobrovoljc in dr. Tina Lengar Verovnik pravita, da okrajšave v govorjenem jeziku običajno razvežemo, zapisujemo jih s piko.
Lp, to je oddaja Jezikanje. V 5ek bomo z dr. Mijo Michelizza razpravljali o internetnih kraticah. Lol, te so seveda starejše od interneta, zato z razumevanjem np. Rtm ste gotovo kdaj že napisali v sms in pričakovali vsaj tnx v odgovor.
Helene Jelenc je antropologinja, popotnica in blogerka. Pravi, da so v slovenščini najtežje sklanjatve, najbolj pa smo občutljivi na rabo slovničnega spola.
Srečno! Tako se pozdravljajo rudarji. Zakaj, verjetno ni treba pojasnjevati. Dr. rudarskih ved Boris Salobir in njegov učenec Tadej Vohar, edini dijak četrtega letnika Rudarstva, pravita, da je jezik knapov zelo poseben. Veliko je germanizmov: lojtra, rajda, rigl, šaht, štajger, štanga … Zanimivo pa je, da rudarji nikoli ne obrekujejo svojih žena!
Z dr. Mojco Žagar Karer "čekiramo" poimenovalne možnosti v slovenskem jeziku. Kdaj ostane beseda citatna, kdaj jo prevzamemo ali najdemo slovensko ustreznico?
Dr. Marko Snoj pravi, da se količina srčkov vsaj toliko kot na policah, pozna tudi v jeziku. Zakaj se skoraj vse ljubkovalnice končajo na -i, zakaj so iz živalskega sveta, kdo je moja in kdo moj?
Kakšen ustvarjalec bi bil France Prešeren danes? Bogati založnik, obubožani pesnik, samostojni kulturni delavec, ugledni umetnik ali obstranec? Andrej Kokot in Boštjan Soklič sta v projektu Zaigrajmo pesnike uglasbila Prešerna, mu dodala sodobni pridih in ga aktualizirala.
Kako so nastale besedne igre tipa: "Vsi smo izbrali poštenost, samo Tone Rop." Dr. Ambrož Kvartič razlaga, kdaj postanejo besedne igre spletna senzacija in kako se rodi internetna folklora.
Predsednica društva Radi pišemo z roko Marijana Jazbec pravi, da je pisava izvirna in neponovljiva človekova finomotorična spretnost. “V pisavi se opazi marsikaj, če si šolan, opaziš skoraj vse. Od velikosti črk in zank, do pisalne linije, naklona črk, robov, podpisa in podobno.”
Z jezikoslovko dr. Robin Queen z Univerze Michigana in prevajalcem Damjanom Zorcem jezikamo o tako imenovanih slovničnih fašistih oziroma 'grammar nazijih'.
V Jezikanju navijamo po naše: o jeziku nogometnih, smučarskih, košarkarskih in drugih navdušencev. Kaj pa privrženci šaha ali plezanja? Držijo, stiskajo in grizejo?
Juan Moreno Moreno je psiholog in bodoči magister hispanistike, ki se je pred tremi leti zaradi ljubezni preselil v Maribor. Danes poučuje španščino in se vsakodnevno uri v slovenščini. Na Twitterju pod vzdevkom Bogi Španec zapisuje svoje jezikovne prigode. “Na začetku je bila zelo težka beseda: železniška, zato sem običajno rekel kar: vlak postaja! Potem sem pred ogledalom vadil izgovarjavo. Bil sem sam svoj logoped za slovenski jezik.”
Jezikamo o predlogih za besedo leta in njenemu pomenu za prihodnost. Dolgoletna tradicija iz tujine se je preselila tudi k nam, predlagatelji pa so vsako leto bolj izvirni. Med letošnjimi predlogi je denimo tudi “drečka”, to je vrečka za pasje iztrebke, torej za “drekce”. Dr. Simona Klemenčič je članica strokovne komisije, ki pojasnjuje, da je beseda leta posnetek časa.
Jezik ulice pravi, da je znanstveni jezik zapleten, nerazumljiv in zahteven. “Nam navadnim smrtnikom je nerazumljiv, rabiš slovarček zraven,” dodaja anketiranka. A vendar se raziskovalci trudijo, da bi nam približali svoje delo. Dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na odseku za nanostrukturne materiale na IJS in koordinatorka projekta Znanost na cesti, pravi, da je naloga zelo zahtevna.
Z dr. Jerico Snoj iščemo sopomenke in jezikamo o Sinonimnem slovarju slovenskega jezika. Težek je tri kilograme, obsega 1292 strani in ima kar 74.509 iztočnic!
Boštjan Vogrinčič je slepi športnik, ki razlaga, kakšen je proces opismenjevanja pri slepih. "Ker moramo uriti blazinice na prstih, najprej začnemo s tipnimi vajami: med drugim prebiramo semena!"
V Jezikanju spoznavamo slovenski znakovni jezik in njegove posebnosti. Obstajajo narečja? Kaj pa slengizmi? Kakšen je domači znakovni jezik med družinskimi člani? Jezikamo s tolmačem Romanom Demirjem, ki je otrok gluhih staršev. Pripoveduje, da je odraščal v dvojezični družini in razlaga, kako vsakemu posamezniku določijo posebno kretnjo, s katero se predstavlja po imenu.
Neveljaven email naslov