Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
"Ena tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."
Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. "Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin," pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?
"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."
Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
Na kak način lahko značilnosti govora vplivajo na profiliranje posameznika v pravnih postopkih? Je možna (ob)sodba na podlagi govora? S tem se v doktorski disertaciji ukvarja Marko Drobnjak
Pri pogovoru si oblikujemo predstavo o govorcu. Sklepamo o njegovi izobrazbi, osebnostnih lastnostih in interesih. Profiliranje na podlagi govora poteka tudi v sodni dvorani, kar raziskuje mladi raziskovalec z Inštituta za kriminologijo Marko Drobnjak.
"Ena tipičnih lastnosti je geografsko poreklo, od kod nekdo prihaja: s Štajerske, Gorenjske in tako dalje. Lahko sklepamo tudi o izobrazbi, kar je lahko zavajajoče, saj je pretirana raba strokovnega izrazja lahko zgolj 'blefiranje' ali pa dejanski odraz tega, da je nekdo izobražen. Sklepamo lahko tudi o človekovem profesionalnem okolju, ali ima družino, otroke."
Pri raziskovanju percepcije govora so pomembne tudi narečne skupine, saj je podoba posameznika običajno povezana s stereotipi. "Ko govorimo o narečjih, so nam ta še posebej blizu, saj so del vsakdanje komunikacije. Vrenotenje posameznika poteka tudi na podlagi narečnih skupin," pravi mladi raziskovalec. Pa lahko etiketiranje govorca vpliva na odločanje, ali je kriv oziroma nedolžen v kazenskem postopku?
"Neposredno na to, ali je nekdo kriv ali nedolžen, verjetno ne. Nedvomno pa vpliva na hipno percepcijo posameznika. Na podlagi te percepcije, ki sloni na percepciji govora, so pozneje lahko zaznamovani tudi odnosi."
Marko Drobnjak bo s pomočjo eksperimentalnega pristopa, v katerem bodo poslušalci posredovali vtise ob poslušanju posnetka pričanja, pozneje analiziral percepcijo govora s strani poslušalcev na podlagi jezikoslovnih značilnosti, ki jih med drugim lahko razberemo iz govora.
Tudi tokrat obravnavamo starševski žargon v interakciji starši – otrok. Fenomen že 38 let opazuje vzgojiteljica v vrtcu Tatjana Brenčič Okoren. Pravi, da ni nobene potrebe po pačenju ali pretiranem pomanjševanju predmetov, otrok razume normalno govorico.
Idejo za temo Jezikanj je na Facebooku posredovala Kristina, ki je vprašala, ali se bomo kdaj lotili “množilnika, ki ga uporabljajo novodobni starši iz osrednjeslovenske regije? Primeri uporabe: ali kaj spimo, nam pa zobki rastejo, mi smo vseskozi bolni ipd.”
Ko zbiramo svoje misli, ko ne najdemo pravih besed, zapolnimo prazna mesta z mašili. To delamo, ker nas je te tišine nepridvidene strah, se je bojimo. Čeprav nas ta mašila delajo pri poslušalcih bolj negotove, kot če bi naredili en premor, zbrali svoje misli in povedali naprej.
Nadaljevanje analize slovenskih naglasov. V glavnih vlogah (nekdanji) premierji.
Naglasi so del naše identitete, pravi doktorica jezikoslovja Ursula Hirschfeld, ki se na Univerzi Martina Lutra v Wittenbergu že desetletja ukvarja s fonetiko, predvsem jo zanimajo tuji naglasi.Naglas je kot del naše identitete dobra stvar, vsaj do takrat, ko nas začne ovirati pri vsakdanjem življenju.
Besedila treh zmagovalnih pesmi Eme, prevedena iz angleščine v slovenščino, poslušalci pripisali slovenskim poetom.
"Napiti se ga" lahko Slovenci izrazimo s približno 200 različnimi besedami v poljudni prostočasovni raziskavi ugotavlja popotnik Mitja Lavtar.
Policijski jezik je večinoma razumljiv, njegov namen pa je povedati čim več, a hkrati ne povedati preveč.
Doma govorimo drugače kot v službi, jezik na delu prilagajamo formalnejšim okoliščinam. Narečje se tako skoraj ali povsem umakne. Doktorica Maja Bitenc v disertaciji preučuje govor posameznikov z idrijskega, ki se vozijo v službo ali šolo v Ljubljano.
V Jezikanju jezikamo po domače. Analizirali smo govor štirih sodelavk, ki v različnih govornih situacijah šprehajo tudi v narečju, a v etru zmeraj zborno.
Brina Poropat, 13-letna šolarka iz Maribora, je na tekmovanju v hitrem branju v eni minuti prebrala skoraj 4 tisoč besed. Vanja Jus pojasnjuje tehnike hitrega branja. Foto: Sam Greenhalgh (Flickr)
Pregibali smo jezik in se zabavali z jezikovnim humorjem. Pri tem nam je pomagal tudi jezikovni reaktivec oziroma kreativec Boštjan Gorenc Pižama.
V Jezikanju se sprašujemo, ali je tudi Špancem španska vas španska. Kako pa rečejo španski vasi denimo Italijani, Grki, Američani?
Miš in Maš sta sodelavca v pekarni. Miš je prekarni delavec, Maš je redno zaposlen. Oba se po decembrski sindikalni zabavi vračata na delovno mesto, kjer so stvari vsaj deloma v razsulu. Ona je zgodba o medsodelavski solidarnosti.
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Jezikamo z rekli in rečenicami, povezanimi s pticami. Napisali smo odo našim orlom!
Nadaljevali smo jezikanje s frazemi in uvedli z državami povezane jezikovne stalnice.
Vabljeni k jutranji jezikovni rekreaciji! Takoj ko se postavimo na noge, stegnemo vrat in dvignemo glavo … stisnemo zobe in se – od glave do pet – skupaj razgibamo. Pa ne kar tako z levo roko! Pri roki bomo namreč imeli strokovnjaka, ki bo postregel z modrimi nasveti – iz prve roke!
Skuhali smo jezikovno enolončnico: s kulinariko povezana rekla in rečenice. Jezikovna enolončnica je hranilno zelo bogata jed za vse, ki imajo velike oči in ki želijo svoj obrok zajeti z veliko žlico. Morda za prvi zmenek ali zadnjo večerjo …
Prejšnji teden je Sneguljčica pobegnila od mačehe, ki ji je stregla po življenju, in zatočišče našla v hišici palčkov na jasi globoko v gozdu. Malo je pojedla in utrujeno zaspala.
Neveljaven email naslov