Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?
Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?
"Cenzure, kot si jo predstavlja javnost, da v eni sobi sedijo Marx, Engels, Lenin in še kdo in po telefonu pošiljajo direktive na neke komisariate in potem do novinarjev, jaz mislim, da že zdavnaj, zdavnaj ni več. In da je ta cenzura podobna tistemu otroškemu pregovoru, da je strah od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni. Kar pa seveda ne pomeni, da neke tehnike, nekateri razmisleki v tej smeri še vedno ne živijo v naši družbi ali medijih," pravi Ježkov nagrajenec, kolumnist in kritik Marko Radmilovič.
Dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pa vzpostavlja razliko med cenzuro in uredniškimi posegi. "Če skušate preprečiti sovražni govor v medijih, na družabnih omrežjih, ali to pomeni, da je to cenzura? Poskus preprečevanja oziroma zmanjševanja sovražnega govora, izboljševanja javne komunikacije v smislu doseganja večje vključenosti, strpnosti in občutljivosti, temu gotovo ne moremo reči cenzura."
O samocenzuri pa je v eseju (1985) razmišljal tudi Danilo Kiš, tekst so poobjavili na portalu Disenz. "Boj s cenzuro je javen, nevaren in zato herojski, medtem pa je boj s samocenzuro anonimen, osamljen in brez prič, zato v človeku vzbuja občutek ponižanja in sramu zaradi kolaboracije. Samocenzura je branje svojega besedila s tujimi očmi, kjer postanete lastni tožilec, ki je bolj sumničav in strožji od vsakega drugega, kajti v tej vlogi veste tudi tisto, česar v vašem besedilu nikoli ne bo odkril noben cenzor, tisto, kar ste zamolčali, in tisto, česar niste dali nikoli na papir, a je, tako se vam zdi, ostalo ,med vrsticami‘."
Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?
Kaj so uredniški ali lektorski posegi in kaj cenzura? Kdaj se avtor samocenzurira? Kako ekonomski in drugi pritiski vplivajo na delovanje pisca?
"Cenzure, kot si jo predstavlja javnost, da v eni sobi sedijo Marx, Engels, Lenin in še kdo in po telefonu pošiljajo direktive na neke komisariate in potem do novinarjev, jaz mislim, da že zdavnaj, zdavnaj ni več. In da je ta cenzura podobna tistemu otroškemu pregovoru, da je strah od znotraj votel, od zunaj pa ga nič ni. Kar pa seveda ne pomeni, da neke tehnike, nekateri razmisleki v tej smeri še vedno ne živijo v naši družbi ali medijih," pravi Ježkov nagrajenec, kolumnist in kritik Marko Radmilovič.
Dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pa vzpostavlja razliko med cenzuro in uredniškimi posegi. "Če skušate preprečiti sovražni govor v medijih, na družabnih omrežjih, ali to pomeni, da je to cenzura? Poskus preprečevanja oziroma zmanjševanja sovražnega govora, izboljševanja javne komunikacije v smislu doseganja večje vključenosti, strpnosti in občutljivosti, temu gotovo ne moremo reči cenzura."
O samocenzuri pa je v eseju (1985) razmišljal tudi Danilo Kiš, tekst so poobjavili na portalu Disenz. "Boj s cenzuro je javen, nevaren in zato herojski, medtem pa je boj s samocenzuro anonimen, osamljen in brez prič, zato v človeku vzbuja občutek ponižanja in sramu zaradi kolaboracije. Samocenzura je branje svojega besedila s tujimi očmi, kjer postanete lastni tožilec, ki je bolj sumničav in strožji od vsakega drugega, kajti v tej vlogi veste tudi tisto, česar v vašem besedilu nikoli ne bo odkril noben cenzor, tisto, kar ste zamolčali, in tisto, česar niste dali nikoli na papir, a je, tako se vam zdi, ostalo ,med vrsticami‘."
Na glas vadimo slovenske naglase: od osebnih imen Aleš, Anton, Tamara, Jernej in Martin do slavnih slovenskih umetnikov – Srečka Kosovela, Aljoza Rebule in Ivane Kobilce. Kje stoji naglas in zakaj je nekaj zborna izreka, drugo pa raba. Tudi o zemljepisnih imenih in običajnih zmotah!
Gost oddaje Jezikanje prezira vikanje in osladne fraze. Prav tako ne mara, da ga kličejo po osebnem imenu Tomaž Golob, tako mu pravijo le policaji. Taubi je ljubljanski klošar iz Goriških Brd, ki uživa v branju in pisanju, zlasti izmišljanju novih besed.
Plačate enega, dobite dva! Pred vami je drugi del Jezikanja o oglasih, tokrat o tiskanih in spletnih. Za jezikovno korektnost skrbi jezikoslovec dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, o besedi in sliki, džabest izpeljankah in hudobrih idejah pa tudi s kreativcem Boštjanom Napotnikom – Napom.
Tekstopisec, kreativec in prejemnik številnih nagrad na področju oglaševanja Gal Erbežnik pravi, da je najbolj nevarno, če si predvidljiv. Nezanimivo oglaševanje je zapravljanje denarja. Zakaj pa predvidljivi in klišejski oglasi še vedno prevladujejo? O tem tudi z jezikoslovcem dr. Markom Stabejem s Filozofske fakultete v Ljubljani.
Metafore, metonimije, parafraze in primere so srednješolska snov, ki nam je šla teoretično zelo na živce, je pa tako rekoč vseprisotna. Tako zelo, da smo nekaj vzorčnih primerov poiskali kar pri naših predstavnikih na preteklih izborih za Pesem Evrovizije.
Kako nelatinično pisavo pretvorimo v našo? In kako zapišemo glasove, ki jih slovenščina morda sploh ne pozna? O prevzemanju iz korejščine z lektorjema RTV Slovenija Sašo Grčman in Rokom Dovjakom.
Besedne igre so včasih tudi napor. Zlasti za otroke, ki se šele srečujejo z jezikom, in za starejše, ki ga že dolgo uporabljajo, pa jih še kar preseneča, kaj vse lahko odkrijejo.
S priljubljenostjo in blagovnim monopolom so nekatere blagovne znamke prešle v jezik in iz lastnega imena postale občna poimenovanja. Včasih niti ne vemo več, da je šlo kdaj za blagovne znamke. Takih ni malo. Pri zajtrku smo jedli rogljič z eurokremom, nalivali mleko iz tetrapaka, kavni madež pa pobrisali s cetom in viledo.
V Jezikanju z jezikoslovcem dr. Markom Juvanom ločujemo na videz neločljivo: ironijo, sarkazem in cinizem. Spretno vse troje od nekdaj uporabljajo komedijanti, pesniki, pisatelji in ljubiteljski ciniki.
Drži teorija zarote: so v sinhroniziranih risankah pobalini zmeraj Štajerci, prijazni in navihani liki Primorci, trdni in vzdržljivi Gorenjci? O tem s sinhronizatorjem Juretom Mastnakom in Tino Šlajpah, profesorico slovenščine in geografije, ki je pred leti diplomirala iz sociolingvistične analize sinhroniziranih animiranih filmov in risank.
V preteklosti so se vsi tikali, z razslojevanjem družbe se je pojavilo vikanje, z večjo hierarhično delitvijo in nagovori milostljiva, vaša visokost in vaša gnada, pa še onikanje. O razvoju ogovarjanja z dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Z anketiranci pa tudi o izogibanju ogovarjanja z vi ali ti: kako torej začeti pogovor s tastom v nevtralni obliki, ki smo ji rekli kar “nevtralikanje”.
Letos smo skupaj jezikali približno 500 minut. Pačili smo se v infantilščini in o otrocih govorili v množini, sestavljali palindrome in besede brali od zadaj naprej, si lomili jezike in pogumno detonirali jezikovne mine.
Večina prazničnih voščil se še vedno začne z “Naj bo … Želimo vam … Srečno … Veselo.” Kaj, ko bi jih letos začeli kako drugače? Kako se lotiti kreativnega pisanja in kaj je izvirno voščilo z umetnikom Arjanom Preglom in kreativko Vojko Žgavec Clemenz.
V Jezikanju se podajamo na področje sociolingvistike. Razlikujemo med zimsko dekanko in dekanko na fakulteti, iščemo izraz za žensko, ki kuje železo in poimenovanje za tajnico na mestu tajnika.
Podajamo se v jezikovni babilon, v Evropski parlament! Tam prevajalci in tolmači dnevno premagujejo jezikovne ovire. Vsak poslanec ima pravico govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri, zato morajo pevajalci in tolmači skrbeti za vseh 552 jezikovnih kombinacij.
V Jezikanju razvozlavamo uganke: kratke, ljudske, duhovite in zagonetne. Pomaga nam avtorica ugank Anja Štefan, ki pravi, da so najboljše tiste, ki delujejo s formo in pravilno dozirajo informacije: “Malo po malo. Dobra uganka morda na začetku odpre več možnosti in te zbega. Šele na koncu se ti posveti … Če se ti!“
Jezikanje se vrača k jezikovnim koreninam, h govornim in artikulacijskim napakam, ki jih je težko izkoreniniti. Logopedinja dr. Sabrina Cirman odpravlja težave v govorno jezikovnem razvoju. Dela s predšolskim otroki in njihovimi starši: “Staršem svetujem, naj z otrokom govorijo tako, kot si želijo, da bi on z njimi, če ne bi imel govorne napake. Starši morajo otroku služiti kot dober govorni model.”
Tema tokratnega Jezikanja je pisana na kožo vsem Facebookerjem, influencerjem, tviterašem in instagramovcem! Z dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu smo se pogovarjali o neologizmih, o pomenu pa spraševali upokojence in srednješolce.
Dasiravno jih kdaj še slišimo, so zastarele besede nadomestile in izrinile nove. Tadej in Uršula se z jezikovnim strojem vračata v pretekle čase, akoravno gostita mladezen ino upokojence. O arhaizmih tudi s strokovnima sodelavcema dr. Domnom Krvino in dr. Simono Klemenčič z ZRC Sazu.
S profesorico angleškega jezika Polono Zupanc in profesorico nemščine Brigito Noč usvajamo izgovarjavo s tako imenovanimi lomilci jezika, tongue twisters in Zungenbrecher.
Neveljaven email naslov