Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Javni tujejezični napisi v Ljubljani?

28.11.2017


S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov.

Javno oglaševanje izdelkov in storitev je v Sloveniji dovoljeno v porabniku zlahka razumljivem jeziku. A kateri je ta zlahka razumljivi jezik? Različne generacije imajo zelo različno znanje jezikov in na prvi pogled dobimo vtis, da se z besedami »zlahka razumljiv« lahko obide zakon o javni rabi slovenščine. Vendar imamo v Sloveniji že sodno prakso, ki je dala merila za zlahka razumljiv jezik. Upravno sodišče je s pravnomočno sodbo naložilo umaknitev napisov, za katere so trgovci mislili, da jih kupci pri nas zlahka razumejo. To so bili napisi mega price, crazy price in must go.

Upravno sodišče je ugotovilo, da je treba pri presoji razumevanja napisov upoštevati kupce vseh starosti in da ni mogoče pričakovati, da bi prav vsi tako dobro znali angleško, da bi razumeli te besedne zveze. Angleške besede in besedne zveze niso zlahka razumljive za vse prebivalce Slovenije, je dejal prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tema oddaje Jezikovni pogovori so bili javni napisi v Ljubljani, ki nagovarjajo tuje turiste. Ti v vedno večjem številu prihajajo v Ljubljano in trgovci ter gostinci jih hočejo privabiti na različne načine. Vendar po zakonu o javni rabi slovenščine ne smejo objavljati napisov, ki jih prebivalci Slovenije ne razumejo, če ob njih ni objavljen tudi slovenski napis. Dovoljene so sicer nekatere izjeme, kot so blagovne znamke.

Marko Snoj je preveril napise na Nazorjevi ulici v Ljubljani in ugotovil, da jih je 33 od 107-ih zelo verjetno kršilo zakon. Omenil je napise interior design, Come In WE ARE OPENA healthy outside starts from the inside, LESBO SHOW ter imena lokalov oziroma poslovnih prostorov Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL, Wine park, Rojac law, Allegria in Hoodburger. Snoj je poudaril, da ga napisi v tujem jeziku sicer ne motijo, motijo pa ga napisi, ki so samo v tujem jeziku. Najprej bi morali biti objavljeni v slovenščini, za potrebe turistov pa tudi ustrezno prevedeni. S tem bi zadostili tako potrebam trga kot zakona. Snoj je še dodal, da je bil v zadnjem letu v Varšavi, Mannheimu in Allegheju, pa tam ni videl toliko angleških napisov kot v Sloveniji, čeprav po njegovem vedenju nimajo nič strožjih predpisov.

 Uporaba tujega jezika pri poslovanju s kupci ni prepovedana, pa je pojasnil vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj. Naši predpisi ne prepovedujejo uporabe tujejezičnih besed. Tak primer je Hoodburger, ki je zaščitena blagovna znamka. Gre za izjemo. Dovoljeni so tudi mednarodno uveljavljeni izrazi, kot sta pizzeria in pub, ker ju porabniki razumejo. Ni pa nobenega dvoma, da nista dovoljena napisa Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL in Wine park, ker ob njiju ni slovenskega napisa. O drugih konkretnih primerih in delu tržnega inšpektorata pa v spodnjem posnetku.


Jezikovni pogovori

737 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Javni tujejezični napisi v Ljubljani?

28.11.2017


S povečanjem števila turistov se je v Ljubljani povečalo tudi število tujejezičnih javnih napisov.

Javno oglaševanje izdelkov in storitev je v Sloveniji dovoljeno v porabniku zlahka razumljivem jeziku. A kateri je ta zlahka razumljivi jezik? Različne generacije imajo zelo različno znanje jezikov in na prvi pogled dobimo vtis, da se z besedami »zlahka razumljiv« lahko obide zakon o javni rabi slovenščine. Vendar imamo v Sloveniji že sodno prakso, ki je dala merila za zlahka razumljiv jezik. Upravno sodišče je s pravnomočno sodbo naložilo umaknitev napisov, za katere so trgovci mislili, da jih kupci pri nas zlahka razumejo. To so bili napisi mega price, crazy price in must go.

Upravno sodišče je ugotovilo, da je treba pri presoji razumevanja napisov upoštevati kupce vseh starosti in da ni mogoče pričakovati, da bi prav vsi tako dobro znali angleško, da bi razumeli te besedne zveze. Angleške besede in besedne zveze niso zlahka razumljive za vse prebivalce Slovenije, je dejal prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Tema oddaje Jezikovni pogovori so bili javni napisi v Ljubljani, ki nagovarjajo tuje turiste. Ti v vedno večjem številu prihajajo v Ljubljano in trgovci ter gostinci jih hočejo privabiti na različne načine. Vendar po zakonu o javni rabi slovenščine ne smejo objavljati napisov, ki jih prebivalci Slovenije ne razumejo, če ob njih ni objavljen tudi slovenski napis. Dovoljene so sicer nekatere izjeme, kot so blagovne znamke.

Marko Snoj je preveril napise na Nazorjevi ulici v Ljubljani in ugotovil, da jih je 33 od 107-ih zelo verjetno kršilo zakon. Omenil je napise interior design, Come In WE ARE OPENA healthy outside starts from the inside, LESBO SHOW ter imena lokalov oziroma poslovnih prostorov Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL, Wine park, Rojac law, Allegria in Hoodburger. Snoj je poudaril, da ga napisi v tujem jeziku sicer ne motijo, motijo pa ga napisi, ki so samo v tujem jeziku. Najprej bi morali biti objavljeni v slovenščini, za potrebe turistov pa tudi ustrezno prevedeni. S tem bi zadostili tako potrebam trga kot zakona. Snoj je še dodal, da je bil v zadnjem letu v Varšavi, Mannheimu in Allegheju, pa tam ni videl toliko angleških napisov kot v Sloveniji, čeprav po njegovem vedenju nimajo nič strožjih predpisov.

 Uporaba tujega jezika pri poslovanju s kupci ni prepovedana, pa je pojasnil vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu Andrej Žakelj. Naši predpisi ne prepovedujejo uporabe tujejezičnih besed. Tak primer je Hoodburger, ki je zaščitena blagovna znamka. Gre za izjemo. Dovoljeni so tudi mednarodno uveljavljeni izrazi, kot sta pizzeria in pub, ker ju porabniki razumejo. Ni pa nobenega dvoma, da nista dovoljena napisa Balkan Beer SHOP 2016 ORIGINAL in Wine park, ker ob njiju ni slovenskega napisa. O drugih konkretnih primerih in delu tržnega inšpektorata pa v spodnjem posnetku.


14.05.2024

Jezikovne premene in prevzemanje

Kako zapisujemo arabska imena in kako imenujemo ameriške zvezne države? Kako jih sklanjamo? Skratka, kako v slovenščini prevzemamo in pregibamo tuje besede, kdaj jih domačimo in še marsikaj obravnava predlog četrtega poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Na glavne poudarke, spremembe in morebitne zadrege v tem sklopu opozarja dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.


07.05.2024

Pravica gluhoslepih do tolmača

Sporazumevanje gluhoslepih se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik … To je le nekaj načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Za takšno sporazumevanje so usposobljeni redki, vzpostavitev zaupanja med tolmačem in gluhoslepim zaradi telesnega stika pa je ključna. Za gluhoslepe je zato uveljavljanje pravice do tolmača pred državnimi ustanovami velik izziv. Ali jo bo mogoče zagotoviti z zakonom o uporabi jezika gluhoslepih, ki je v pripravi, je osrednje vprašanje za gostji oddaje: Simono Gerenčer iz Združenja gluhoslepih DLAN in Tanjo Dular z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (foto: združenje DLAN).


26.04.2024

Iz reportaže na Reki: Šport kot glavni razlog za učenje slovenščine

Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo Filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na Lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu Slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, kar je skoraj najvišje možno. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr.  Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z Oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na Filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.


23.04.2024

Na Hrvaškem raste zanimanje za slovenščino

Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).


16.04.2024

Zgodbe zemljepisnih imen Slovenskega Porabja

Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.


08.04.2024

Moka je gotóvina v kostelskem narečju

Brez gotóvine ni kruha, bi rekli govorci kostelskega narečja, saj moki rečejo gotóvina. V večini krajev po Sloveniji pravijo sicer moki moka, v panonskem svetu, v delu belokranjskih narečij in v kozjansko-bizeljskem narečju pa je moka melja, kot tisto, kar se melje. Kako se nečemu reče v več kot 400 krajih po Sloveniji, je mogoče izvedeti v Slovenskem lingvističnem atlasu. Nedavno je na tematiko kmetovanja izšel tretji del tega temeljnega dela, ki ga je zasnoval že Fran Ramovš. O drugih zanimivostih lingvističnega atlasa v pogovoru z glavno urednico, red. prof. dr. Jožico Škofic (foto: Pixabay).


25.03.2024

Najtežje vprašanje v Svetem pismu

Z novim katoliškim uradnim prevodom Svetega pisma se po skoraj 450 letih spreminja stavek iz molitve Oče naš: 'in ne vpelji nas v skušnjavo' v 'in ne vpelji nas v preizkušnjo'. Odlomek je bil predmet številnih polemik po svetu, do njega se je opredelil tudi papež Frančišek. Ob njem se odpira eno izmed najtežjih vprašanj Svetega pisma, ki jih morajo upoštevati tudi prevajalci, je povedal biblicist akad. prof. dr. Jože Krašovec in to je, ali po svetopisemskem izročilu Bog človeka samo preizkuša ali pa ga celo namerno postavi v položaj krivde.


25.03.2024

Prevajanje po božjem navdihu

Kristjani verjamejo, da je tudi prevod Svetega pisma božja beseda, tako kot izvirna besedila. Čeprav biblicisti priznavajo, da je nemogoče v prevodu doseči vse, kar vsebuje izvirnik, saj je vsak prevod določena interpretacija, to ne pomeni, da se s prevodom ni ohranilo bistvo sporočila. To bistvo pa naj bi nastalo po posebnem božjem navdihu. Koliko tudi prevajalci iščejo posebni navdih, ki naj bi ga bili deležni avtorji Svetega pisma, oziroma se od njih to pričakuje, smo se ob izdaji novega uradnega prevoda Svetega pisma pogovarjali z biblicistom akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem (Pixabay).


19.03.2024

Razlike v digitalizaciji evropskih jezikov ostajajo, angleščina pa je še bolj pobegnila, poudarja dr. Simon Krek

V Evropski uniji se povečujejo tehnološke razlike med jeziki, ne glede na to, ali so uradni ali neuradni. Nekoliko bolje gre sicer 24-im delovnim jezikom, vendar so razlike v digitalni podprtosti v primerjavi z angleščino velike. 20-im od skupno 90-ih jezikov Evropske unije pa naj bi celo grozilo digitalno izumrtje. Kaj lahko Evropska unija in njene države storijo za ohranitev večjezičnosti na digitalnem področju, o tem v pogovoru z dr. Simonom Krekom, koordinatorjem različnih nacionalnih projektov na področju jezikovnih tehnologij (Gerd Altmann / Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


12.03.2024

Slovenci spisali angleški slovar avtomatike in robotike pri Springerju

Področje avtomatike in robotike je eno izmed najhitreje razvijajočih se in rastočih v svetu. Tako kot na drugih znanstvenih področjih tudi na tem prevladuje angleška terminologija, ki pa je precej nepoenotena. Pri ugledni mednarodni znanstveni založbi Springer so se zato odločili, da izdajo terminološki slovar avtomatike in k sodelovanju povabili slovenske strokovnjake. Kako se je to sodelovanje začelo, smo se pogovarjali s soavtorjema slovarja doc. dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in prof. dr. Rihardom Karbo, zaslužnim in upokojenim profesorjem Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pri angleško-angleškem razlagalnem slovarju Terminological Dictionary of Automatic Control, Systems and Robotics, so sodelovali še prof. dr. Juš Kocijan, akad. prof. dr. Tadej Bajd in doc. dr. Gorazd Karer (foto: Pixabay).


06.03.2024

Razlike v zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov EU

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. V drugem delu pogovora z Bojanom Brezigarjem, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij, bomo predstavili status in položaj furlanščine, ladinščine, frizijščine in samijskega jezika (foto: Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


27.02.2024

V EU je 40 milijonov govorcev jezikov, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


16.02.2024

Zakaj študirati portugalščino? 2.del

Portugalščina je šesti najbolj razširjeni jezik. Govori jo 270 milijonov ljudi po vsem svetu, na štirih celinah, v enajstih državah. Je jezik glasbe, nogometa, medicine, geografije, pomorstva, ekonomije in še česa. Portugalščina sodi med jezike, ki naj bi se v prihodnjih letih najbolj širil. Še posebej v Sloveniji pa je tudi jezik priložnosti, saj nimamo veliko usposobljenih prevajalcev portugalščine. V drugem delu oddaje o razlogih za študij portugalščine smo se z docentko za portugalsko literaturo dr. Mojco Medvedšek osredotočili na jezikovne vidike portugalščine (foto: Pixabay).


13.02.2024

Zakaj študirati portugalščino? 1.del

Pred informativnimi dnevi smo osvetlili razloge za študij dodiplomskega programa Portugalski jezik in književnost, ki ga izvaja Filozofska fakulteta v Ljubljani. Slovenija je bila do nedavnega ena izmed zadnjih držav Evropske unije, kjer študij portugalščine na institucionalni ravni ni obstajal. Gostja je docentka za portugalsko literaturo dr. Mojca Medvedšek (foto: Pixabay).


06.02.2024

Sporazumevanje gasilcev

Na pomoč, gori! Kje gori, kaj gori, kako gori so informacije, ki so ključne za gasilce in njihove intervencije. Povelja med gasilci morajo biti jasna. Kako na sporazumevanje gasilcev vplivajo narečje in pogovorni izrazi? Koliko gasilskega besedja je standardiziranega? O tem v pogovoru z jezikoslovko in gasilko dr. Matejo Jemec Tomazin, ki vodi nastajanje slovenskega gasilskega slovarja. Delo bo prvi tovrstni terminološki slovar na svetu. Na fotografiji: slavnostna povorka v Žalcu. Foto: STA/Daniel Novakovič


30.01.2024

Igra pri pouku tujega jezika: koristna dejavnost ali izguba časa?

Igra je nekaj, kar povezujemo predvsem z otroštvom. V tokratni oddaji Jezikovni pogovori pa si bomo pobližje pogledali, kako lahko igro uporabimo v pedagoškem procesu, natančneje pri pouku tujega jezika. Je igra pri pouku tujega jezika koristna dejavnost ali izguba časa? Izredna profesorica doktorica Meta Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani nam bo osvetlila, kako sama uporablja igro v praksi in kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti (foto: Alexas_Fotos / Pixabay).


23.01.2024

Potenciali pisanja z roko

Možgani delujejo bolj kompleksno pri pisanju z roko kot pri tipkanju na tipkovnico. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu ohrani dalj časa, poudarjajo pri društvu Radi pišemo z roko. Ob Tednu pisanja z roko oddajo namenjamo vprašanjem, koliko in kaj je sodobni človek še pripravljen pisati z roko in zakaj je to tako pomembno. Gostja je Nadja Lazar, predsednica društva Radi pišemo z roko in vodja Tedna pisanja z roko (foto: Pixabay).


16.01.2024

Poezija slepih pesnic in pesnikov

Ustvarjanje poezije je za slepe poseben izziv. Veliko izraznih možnosti jezika se namreč razvije z gledanjem, ne le s poslušanjem. Ali je mogoče pisati poezijo v brajici? O jezikovni rahločutnosti slepih smo se pogovarjali s slepo pesnico Mirjano Šernek, knjižničarjem Dušanom Brešarjem Mlakarjem in pesnico Ifigenijo Simonović.


09.01.2024

Beseda leta 2023 je ujma

Med 11 besedami finalistkami za besedo leta je največ glasov zbrala beseda ujma (21 odstotkov), sledita ji nutrija (14 %) in bralna pismenost (12 %). Največ glasov gluhih in naglušnih oseb je prejela kretnja solidarnost. Novotvorjenka leta pa je strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence (foto: MMC RTV SLO/Tone Lovrec).


02.01.2024

Strojetvor – novotvorjenka leta 2023

Medtem ko glasovanje za besedo leta poteka do 9. januarja, je že znana novotvorjenka leta 2023. To je beseda strojetvor in pomeni stvaritev umetne inteligence. Med zanimivimi predlogi za novotvorjenko leta 23 so bile tudi besede: izduhnjenje (blokada na družbenih omrežjih), okamerjen (pod nadzorom kamere), uzverovati (začeti verovati), zagrebek (nekaj kar je zagrebeno - lahko tudi po uradni strani). V oddaji smo predstavili 11 finalistk za besedo leta 2023: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, "štempljanje", ujma, UI - kratica za umetno inteligenco, vojna in beseda zal. Ob predlogih za novotvorjenke pa smo izpostavili tudi tuje besede leta. Gostja je vodja komisije za besedo leta dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


Stran 1 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov