Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena?

03.08.2021


Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev.

Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v pogovoru s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika, razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture (ponovitev pogovora).


Jezikovni pogovori

746 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Zakaj imenujejo Kitajci rjavo reko Rumena?

03.08.2021


Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev.

Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v pogovoru s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika, razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture (ponovitev pogovora).


10.07.2024

Jezikovne sledi v kriminalističnih preiskavah

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil (ponovitev). Vir fotografije: Pixabay.


08.07.2024

Kaj se lahko naučimo na primeru Apple?

Ko je pred šestimi leti Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU slovenske oblasti pozvala, naj korporacijo Apple opozorijo na kršitev slovenskih zakonov, ker njene naprave ne omogočajo slovenščine, je bil odziv medel. Bili so celo pomisleki, naj tega ne storijo, saj bi se lahko Apple umaknil iz Slovenije. Po nekaj letih pa je več posameznikov in ustanov začelo opozarjati, da je nedopustno Applu dovoliti, da krši slovensko zakonodajo. Opozorila so zalegla. Ključna so bila tudi zakonska dopolnila, ki so jih napisali na ministrstvu za kulturo. Iz Appla so sporočili, da bodo letošnjo jesen njihove naprave na voljo v slovenščini. Česa se lahko naučimo iz primera Apple, nam bosta povedala svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (fotografija: Pixabay).


27.06.2024

Izšla je prva celostna predstavitev korejskega jezika

81 milijonov ljudi na svetu govori korejsko. Korejščina je uradni jezik v Severni in Južni Koreji, je tudi eden izmed dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Zanimanje za korejski jezik in kulturo tudi v Sloveniji narašča, zato se je pojavila potreba po bolj sistematičnem uvodu v korejščino v obliki učbenika. Za to so poskrbeli pri Znanstveni založbi filozofske fakultete v Ljubljani, pri kateri je lani izšla monografija z naslovom Uvod v korejski jezik in korejsko jezikoslovje. Avtorji so Maša Žbogar, Eva Vučkovič, Kang Byoung Yoong in Andrej Bekeš, soustanovitelj oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti ter zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ki bo v oddaji Jezikovni pogovori podrobneje predstavil korejski jezik in omenjeno monografijo (fotografija: Pixabay).


21.06.2024

Valter Mavrič: Če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 jezikih EU, potem ne deluje, 2. del

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


18.06.2024

Valter Mavrič, vodja prevajalske službe Evropskega parlamenta, 1. del

Direktorat za prevajanje pri Evropskem parlamentu je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vodi jo Valter Mavrič, ki je tudi najvišji slovenski uradnik v evropskih ustanovah. V prvem delu pogovora nam je predstavil svoje delo, vprašali smo ga tudi, kako to, da se v Evropskem parlamentu povečuje raba angleščine po širjenju Evropske unije in izstopu Združenega kraljestva. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


11.06.2024

Izzivi tolmačenja za begunce

Iz bolnišnice so poklicali osebo, da nujno potrebujejo njeno pomoč pri tolmačenju jezika begunca, ki potrebuje zdravljenje. Zdravstveno osebje ne govori jezika begunca, prav tako ni znana njegova identiteta. Vedo le, da potrebujejo tolmača. Na kaj naj bo pripravljena oseba, ki se odloči, da bo pomagala? Na podobna vprašanja odgovarjajo v projektu ReTrans, ki je del programa Erasmus+. Z njim želijo ozaveščati študente in učitelje visokošolskih ustanov za izobraževanje tolmačev na področju skupnostnega tolmačenja v zvezi z migracijami. V projektu sodeluje pet partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Republike Severne Makedonije in Grčije. Gostji sta koordinatorici projekta ReTrans dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber z Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru (fotografija: kalhh / Pixabay). .


03.06.2024

Slovenisti nasprotujejo prilagajanju mature tistim, ki »je ne bi zmogli«

Cilj dveh ravni na splošni maturi pri predmetu slovenščine je prilagajanje mature tistim, ki »je ne bi zmogli«. Torej nižanje ravni znanja, opozarjajo slovenisti, če bo sprejet osnutek novega Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. V delovni skupini za pripravo tega programa zanikajo očitke. Nasprotno, poudarjajo celo, da bi se raven znanja lahko povišala. Argumente sta soočila vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja Janez Vogrinc in predsednik Državne predmetne komisije za splošno maturo za slovenščino Matej Šekli (fotografija: Pixabay).


24.05.2024

Narod jezika in kolesarstva

Slovenci postajamo v kolesarstvu pravi fenomen, ne le po dosežkih profesionalnih tekmovalcev, ampak tudi po številu kolesarjev, ki jih je na cestah vedno več. Če se bo to nadaljevalo, bomo nekoč lahko rekli, da smo tako kot narod jezika tudi na nek način narod kolesarstva. O tem, kako se slovenski kolesarski fenomen kaže v jeziku, smo vprašali Urško Vranjek Ošlak, avtorico monografije Slovensko kolesarsko izrazje, ki je izšla pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (fotografija: BoBo/Žiga Živulovič jr.).


21.05.2024

Na novo odkriti Škrabčevi rokopisi

Iz zadnjega obdobja življenja p. Stanislava Škrabca, ko je tri leta pred svojo smrtjo zaradi soške fronte pribežal v Ljubljano, se je nemalo njegovih jezikoslovnih del ohranilo v rokopisu. Ti so prvič predstavljeni javnosti v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani ob odprtju razstave, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva. Kaj prinašajo novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike? V čem je njegov pomen za vzpostavljanja samostojne slovenske jezikovne zavesti? Gosta oddaje sta prof. dr. Hotimir Tivadar in asist. mag. br. Jan Dominik Bogataj.


14.05.2024

Jezikovne premene in prevzemanje

Kako zapisujemo arabska imena in kako imenujemo ameriške zvezne države? Kako jih sklanjamo? Skratka, kako v slovenščini prevzemamo in pregibamo tuje besede, kdaj jih domačimo in še marsikaj obravnava predlog četrtega poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa, ki je pred kratkim prišel v javno razpravo. Na glavne poudarke, spremembe in morebitne zadrege v tem sklopu opozarja dr. Helena Dobrovoljc, vodja Pravopisne sekcije in skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 ter moderatorka Jezikovne svetovalnice.


07.05.2024

Pravica gluhoslepih do tolmača

Sporazumevanje gluhoslepih se na prvi pogled zdi nemogoče, vendar je človeška iznajdljivost našla pot tudi na tem področju. Haptični način sporazumevanja, brajevi prsti, pisanje v dlan, polaganje enoročne abecede v dlan, taktilni znakovni jezik … To je le nekaj načinov sporazumevanja z gluhoslepimi. Za takšno sporazumevanje so usposobljeni redki, vzpostavitev zaupanja med tolmačem in gluhoslepim zaradi telesnega stika pa je ključna. Za gluhoslepe je zato uveljavljanje pravice do tolmača pred državnimi ustanovami velik izziv. Ali jo bo mogoče zagotoviti z zakonom o uporabi jezika gluhoslepih, ki je v pripravi, je osrednje vprašanje za gostji oddaje: Simono Gerenčer iz Združenja gluhoslepih DLAN in Tanjo Dular z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (foto: združenje DLAN).


26.04.2024

Iz reportaže na Reki: Šport kot glavni razlog za učenje slovenščine

Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo Filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na Lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu Slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, kar je skoraj najvišje možno. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr.  Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z Oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na Filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.


23.04.2024

Na Hrvaškem raste zanimanje za slovenščino

Čeprav se na Hrvaškem število govorcev slovenščine kot maternega jezika zmanjšuje, pa število posameznikov, ki se zanimajo za učenje slovenščine, narašča. Glede na to, da je medgeneracijski prenos slovenščine šibek in da slovenščine ni mogoče pogosto slišati v javnosti, je najbolj logična razlaga za povečanje zanimanja ekonomski pomen jezika. Zakaj raste zanimanje za slovenščino na Hrvaškem, smo vprašali predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbaro Riman, ki slovensko manjšino na Hrvaškem spremlja tudi kot raziskovalka Inštituta za narodnostna vprašanja (foto: Pixabay).


16.04.2024

Zgodbe zemljepisnih imen Slovenskega Porabja

Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.


08.04.2024

Moka je gotóvina v kostelskem narečju

Brez gotóvine ni kruha, bi rekli govorci kostelskega narečja, saj moki rečejo gotóvina. V večini krajev po Sloveniji pravijo sicer moki moka, v panonskem svetu, v delu belokranjskih narečij in v kozjansko-bizeljskem narečju pa je moka melja, kot tisto, kar se melje. Kako se nečemu reče v več kot 400 krajih po Sloveniji, je mogoče izvedeti v Slovenskem lingvističnem atlasu. Nedavno je na tematiko kmetovanja izšel tretji del tega temeljnega dela, ki ga je zasnoval že Fran Ramovš. O drugih zanimivostih lingvističnega atlasa v pogovoru z glavno urednico, red. prof. dr. Jožico Škofic (foto: Pixabay).


25.03.2024

Najtežje vprašanje v Svetem pismu

Z novim katoliškim uradnim prevodom Svetega pisma se po skoraj 450 letih spreminja stavek iz molitve Oče naš: 'in ne vpelji nas v skušnjavo' v 'in ne vpelji nas v preizkušnjo'. Odlomek je bil predmet številnih polemik po svetu, do njega se je opredelil tudi papež Frančišek. Ob njem se odpira eno izmed najtežjih vprašanj Svetega pisma, ki jih morajo upoštevati tudi prevajalci, je povedal biblicist akad. prof. dr. Jože Krašovec in to je, ali po svetopisemskem izročilu Bog človeka samo preizkuša ali pa ga celo namerno postavi v položaj krivde.


25.03.2024

Prevajanje po božjem navdihu

Kristjani verjamejo, da je tudi prevod Svetega pisma božja beseda, tako kot izvirna besedila. Čeprav biblicisti priznavajo, da je nemogoče v prevodu doseči vse, kar vsebuje izvirnik, saj je vsak prevod določena interpretacija, to ne pomeni, da se s prevodom ni ohranilo bistvo sporočila. To bistvo pa naj bi nastalo po posebnem božjem navdihu. Koliko tudi prevajalci iščejo posebni navdih, ki naj bi ga bili deležni avtorji Svetega pisma, oziroma se od njih to pričakuje, smo se ob izdaji novega uradnega prevoda Svetega pisma pogovarjali z biblicistom akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem (Pixabay).


19.03.2024

Razlike v digitalizaciji evropskih jezikov ostajajo, angleščina pa je še bolj pobegnila, poudarja dr. Simon Krek

V Evropski uniji se povečujejo tehnološke razlike med jeziki, ne glede na to, ali so uradni ali neuradni. Nekoliko bolje gre sicer 24-im delovnim jezikom, vendar so razlike v digitalni podprtosti v primerjavi z angleščino velike. 20-im od skupno 90-ih jezikov Evropske unije pa naj bi celo grozilo digitalno izumrtje. Kaj lahko Evropska unija in njene države storijo za ohranitev večjezičnosti na digitalnem področju, o tem v pogovoru z dr. Simonom Krekom, koordinatorjem različnih nacionalnih projektov na področju jezikovnih tehnologij (Gerd Altmann / Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


12.03.2024

Slovenci spisali angleški slovar avtomatike in robotike pri Springerju

Področje avtomatike in robotike je eno izmed najhitreje razvijajočih se in rastočih v svetu. Tako kot na drugih znanstvenih področjih tudi na tem prevladuje angleška terminologija, ki pa je precej nepoenotena. Pri ugledni mednarodni znanstveni založbi Springer so se zato odločili, da izdajo terminološki slovar avtomatike in k sodelovanju povabili slovenske strokovnjake. Kako se je to sodelovanje začelo, smo se pogovarjali s soavtorjema slovarja doc. dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in prof. dr. Rihardom Karbo, zaslužnim in upokojenim profesorjem Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pri angleško-angleškem razlagalnem slovarju Terminological Dictionary of Automatic Control, Systems and Robotics, so sodelovali še prof. dr. Juš Kocijan, akad. prof. dr. Tadej Bajd in doc. dr. Gorazd Karer (foto: Pixabay).


06.03.2024

Razlike v zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov EU

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. V drugem delu pogovora z Bojanom Brezigarjem, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij, bomo predstavili status in položaj furlanščine, ladinščine, frizijščine in samijskega jezika (foto: Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


Stran 1 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov