Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rabindranath Tagore

07.09.2015

Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan. Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih.

Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih  je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan.

Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih.

Tagore, 1886

foto: Wikipedia, CC

Shakespeare bengalskega jezika

Pri nas je sicer Tagore najbolj poznan kot pesnik, toda pisal je tudi romane, kratke zgodbe, dramska dela, potopise in eseje, ustvaril pa je tudi kak nov žanr, kot je denimo plesna drama. Vsa svoja književna dela je napisal v bengalskem jeziku, s čimer se je razlikoval od kasnejših generacij indijskih pesnikov in pisateljev, ki so si suvereno prisvojili tudi angleščino kot legitimen jezik za literarno ustvarjanje.

Zato pa je imel Tagore ključno vlogo pri oblikovanju modernega bengalskega jezika. »Knjižno bengalščino povsem osvobodi vse nepraktičnega klasicizma in iz nje naredi zrel, moderen upogljiv in kompleksen jezik. Je tudi med prvimi, ki so v književno ustvarjanje uvedli pogovorni jezik. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je to, kar je Tagore storil za bengalski jezik, primerljivo s tem, kar je Shakespeare storil za angleščino,« razlaga dr. Ana Jelnikar.

Poznan in neznan

Čeprav je Tagore hitro postal slaven in vpliven pesnik v domači Bengaliji, ga zunaj nje ni nihče poznal, vse dokler ni leta 1913 prejel Nobelove nagrade za literaturo kot prvi neevropski književnik. Prejel jo je pravzaprav za drobno zbirko 103 pesmi z naslovom Gitanjali, Žrtveni spevi ali Darovanke v slovenskem prevodu. Ta zbirka ga je na zahodu hitro uveljavila kot mistični glas stare indijske duše, ki hrepeni po enosti z bogom in bi se rada osvobodila zemeljskih spon. To je bilo pravzaprav povsem v nasprotju s Tagorejevim dejanskim pogledom na svet. Toda po svoje je tudi sam, na svojih številnih potovanjih po Evropi in Ameriki pomagal negovati to podobo indijskega modreca, kakšnega je videl v njem zahodni svet. Potoval pa je ogromno. Polnih deset let je preživel na potovanjih in se srečal s številnimi znanimi ljudmi.

Tagore in Einstein, Berlin, 1930

foto: Wikipedia, CC

Čeprav je bil večji del njegove literature zahodnim bralcem takrat nedosegljiv, je vendarle vplival na literarno ustvarjanje v Evropi: pri nas je denimo močno vplival na Srečka Kosovela. Kosovel tako denimo zagotovo ni mogel poznati Tagorejeve morda sicer najbolj znane pesmi Sonar Tori, saj tedaj še ni bila prevedena v angleščino, toda vseeno je vedel zanjo in njeno ime, Zlati čoln je izbral za naslov svoje prve, nesojene pesniške zbirke.

Skladatelj za vse Bengalce

V sami Indiji je Tagore poleg literature dobro poznan tudi kot skladatelj. Njegovi t.i. Rabindrosongi, ki jih je napisal prek 2000, so izredno priljubljeni. Ljudje jih poznajo in pojejo ob vseh priložnostih, na porokah, zabavah, obletnicah. Pojejo jih vsi, tako bogati kot revni. Gre za edini umetniški izraz, ki v Bengaliji, po mnenju dr. Ane Jelnikar, preči kastne in socialne razlike, ki še vedno obstajajo.

Rabindranath Tagore je sicer trdno verjel v moč dialoga in izmenjave mnenj. Prepričan je bil, da je nastopilo prelomno obdobje, ko se soočata dve različni civilizaciji, ki lahko druga drugo obogatita. Želel je ustvariti prostor, kjer bi lahko prišlo do izmenjave različnih pogledov na svet in različnih pogledov na resnico. Prepričan je namreč bil, da je resnica nekaj izrazito sestavljenega in da je nihče nima v svoji posesti. Veliko naporov je vlagal v iskanje produktivnega konsenza glede tega, kaj je potrebno, da bi svet postal bolj človeški.

Tagore in Gandi

foto: Wikipedia, CC

Številne njegove pobude in projekti po njegovi smrti žal zamrli, vseeno pa ostaja Rabindranath Tagore tudi v današnjem času bolj aktualen, kot se mu običajno priznava.


Junaki našega časa

449 epizod


Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.

Rabindranath Tagore

07.09.2015

Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan. Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih.

Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih  je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan.

Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih.

Tagore, 1886

foto: Wikipedia, CC

Shakespeare bengalskega jezika

Pri nas je sicer Tagore najbolj poznan kot pesnik, toda pisal je tudi romane, kratke zgodbe, dramska dela, potopise in eseje, ustvaril pa je tudi kak nov žanr, kot je denimo plesna drama. Vsa svoja književna dela je napisal v bengalskem jeziku, s čimer se je razlikoval od kasnejših generacij indijskih pesnikov in pisateljev, ki so si suvereno prisvojili tudi angleščino kot legitimen jezik za literarno ustvarjanje.

Zato pa je imel Tagore ključno vlogo pri oblikovanju modernega bengalskega jezika. »Knjižno bengalščino povsem osvobodi vse nepraktičnega klasicizma in iz nje naredi zrel, moderen upogljiv in kompleksen jezik. Je tudi med prvimi, ki so v književno ustvarjanje uvedli pogovorni jezik. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je to, kar je Tagore storil za bengalski jezik, primerljivo s tem, kar je Shakespeare storil za angleščino,« razlaga dr. Ana Jelnikar.

Poznan in neznan

Čeprav je Tagore hitro postal slaven in vpliven pesnik v domači Bengaliji, ga zunaj nje ni nihče poznal, vse dokler ni leta 1913 prejel Nobelove nagrade za literaturo kot prvi neevropski književnik. Prejel jo je pravzaprav za drobno zbirko 103 pesmi z naslovom Gitanjali, Žrtveni spevi ali Darovanke v slovenskem prevodu. Ta zbirka ga je na zahodu hitro uveljavila kot mistični glas stare indijske duše, ki hrepeni po enosti z bogom in bi se rada osvobodila zemeljskih spon. To je bilo pravzaprav povsem v nasprotju s Tagorejevim dejanskim pogledom na svet. Toda po svoje je tudi sam, na svojih številnih potovanjih po Evropi in Ameriki pomagal negovati to podobo indijskega modreca, kakšnega je videl v njem zahodni svet. Potoval pa je ogromno. Polnih deset let je preživel na potovanjih in se srečal s številnimi znanimi ljudmi.

Tagore in Einstein, Berlin, 1930

foto: Wikipedia, CC

Čeprav je bil večji del njegove literature zahodnim bralcem takrat nedosegljiv, je vendarle vplival na literarno ustvarjanje v Evropi: pri nas je denimo močno vplival na Srečka Kosovela. Kosovel tako denimo zagotovo ni mogel poznati Tagorejeve morda sicer najbolj znane pesmi Sonar Tori, saj tedaj še ni bila prevedena v angleščino, toda vseeno je vedel zanjo in njeno ime, Zlati čoln je izbral za naslov svoje prve, nesojene pesniške zbirke.

Skladatelj za vse Bengalce

V sami Indiji je Tagore poleg literature dobro poznan tudi kot skladatelj. Njegovi t.i. Rabindrosongi, ki jih je napisal prek 2000, so izredno priljubljeni. Ljudje jih poznajo in pojejo ob vseh priložnostih, na porokah, zabavah, obletnicah. Pojejo jih vsi, tako bogati kot revni. Gre za edini umetniški izraz, ki v Bengaliji, po mnenju dr. Ane Jelnikar, preči kastne in socialne razlike, ki še vedno obstajajo.

Rabindranath Tagore je sicer trdno verjel v moč dialoga in izmenjave mnenj. Prepričan je bil, da je nastopilo prelomno obdobje, ko se soočata dve različni civilizaciji, ki lahko druga drugo obogatita. Želel je ustvariti prostor, kjer bi lahko prišlo do izmenjave različnih pogledov na svet in različnih pogledov na resnico. Prepričan je namreč bil, da je resnica nekaj izrazito sestavljenega in da je nihče nima v svoji posesti. Veliko naporov je vlagal v iskanje produktivnega konsenza glede tega, kaj je potrebno, da bi svet postal bolj človeški.

Tagore in Gandi

foto: Wikipedia, CC

Številne njegove pobude in projekti po njegovi smrti žal zamrli, vseeno pa ostaja Rabindranath Tagore tudi v današnjem času bolj aktualen, kot se mu običajno priznava.


31.03.2014

Dr. Albin Belar

Dr. Albin Belar (1864–1939) je bil vsestranski naravoslovec, a zgodovina ga je skoraj pozabila. Njegovi najpomembnejši znanstveni dosežki spadajo na področje seizmologije. V Ljubljani je leta 1897 ustanovil potresno opazovalnico, eno prvih v svetu, izumil je tudi številne seizmološke instrumente. Napisal je tudi predlog kataloga naravnih spomenikov Kranjske, kar je bilo takrat zelo napredno, in se navduševal nad idejo, da bi Dolino triglavskih jezer že leta 1906 zavarovali kot narodni park. Po prvi svetovni vojni ga je oblast prignala na družbeni rob, prisilno so ga upokojili, mu odvzeli stanovanje in zaplenili premoženje z vso opremo. Njegovo delo in življenje sta pred leti v knjigi Albin Belar - Pozabljeni slovenski naravoslovec orisala Renato Vidrih in Jože A. Mihelič. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.


24.03.2014

Viktor Emil Frankl

Preživel je štiri nacistična koncentracijska taborišča. Njegova knjiga s pomenljivim naslovom »Kljub vsemu rečem življenju da« sodi med deset najbolje prodajanih in največkrat prevedenih knjig 20. stoletja. V njej je Viktor Emil Frankl, avstrijski nevrolog in psihiater, v znanstvenem jeziku tenkočutno in podrobno opisal duševno doživljanje taboriščnikov, s tem pa tudi svojo izkušnjo in življenjsko filozofijo. V zgodovino se je zapisal tudi kot utemeljitelj psihoterapevtske smeri poimenovane logoterapija, ki je osredotočena na reševanje človekovih težav in stisk skozi njegovo izvirno človeško razsežnost svobode, odgovornosti in volje do smisla. O njegovem izjemnem življenju in delu bo v oddaji Junaki našega časa spregovoril prof. dr. Jože Ramovš, ki je Viktorja Frankla tudi osebno poznal. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: prof. dr. Franz Vesely/ WikimediaCommons


17.03.2014

Paula Jesih

Paula, ne Pavla Jesih. Zato, ker ni hotela imeti s svojo preteklostjo, vezano na Slovenijo, ničesar več. Počutila se je izdano in zapuščeno celo od tistih, ki jih je nekoč navezala na svojo vrv in tako varovala njihovo življenje. Od tistih, ki bi ji s svojimi zvezami lahko pomagali, pa je bilo politično bolj korektno, predvsem pa bolj varno, da ji niso. Kljub temu, da je njena zgodba tragična, je bila Paula Jesih vse tisto, kar sodobne ženske štejejo za uspešnost. Na toliko različnih področjih, da bi kaj takega težko dosegla celo v sedanjosti, ne pa v času med obema vojnama, ki samostojnim in uspešnim ženskam zares ni bil naklonjen. Zato tudi ne preseneča, da je na koncu za vse to plačala tako visoko ceno. Junakinje našega časa, alpinistke Paule Jesih, se je s sogovorniki spomnil Jure Čokl.


10.03.2014

Ana Frank

Annelies Marie Frank, bolj znana kot Ana Frank, je bila ena od mnogih otrok, ki jim je druga svetovna vojna usodno spremenila življenje. Umrla je v zgodnjih marčevskih dneh pred 69 leti in sicer po tem, ko so družino Frank izdali, jih aretirali in poslali v koncentracijska taborišča. Anin dnevnik ni le dragocen zgodovinski vir, ponuja tudi vpogled v življenje tedanje judovske družine in v intimna doživljanja najstnice. Z zgodbo so se lahko močno poistovetili mladi povojnih generacij, deloma pa je bila njena popularizacija tudi odsev ameriških teženj po ustanovitvi izraelske države, meni zgodovinar prof. dr. Božo Repe, s katerim se je pogovarjal Matic Jerman. Kakšno vlogo ima dnevnik v današnjem času in kako ga lahko razumemo Slovenci? V oddaji tudi o »ilegalčkih«, otrocih partizanov in aktivistov Osvobodilne fronte, ki so jih starši morali zapustiti, otroci pa so s spremenjeno identiteto skriti očem javnosti preživeli vojno.


03.03.2014

Kristina Gorišek Novaković

Pilotka Kristina Gorišek Novaković zaseda mesto prve Slovenke in ženske na Balkanu, ki je leta 1932 samostojno poletela. Dobršno mero poguma in znanja je bilo potrebnega za tak podvig v času, ko se je letalska tehnologija šele začela razvijati in ko so bile ženske v tem športu redke. Kristina Gorišek Novaković se rodila leta 1906 v Mekinjah pri Stični, po šolanju v meščanski in trgovski šoli pa odšla v Beograd, ki je bil takrat prestolnica kraljevine SHS. Tam je opravila izpit pred vojaško komisijo in prejela diplomo ter tudi medaljo za hrabrost. Umrla je let 1996 v Veliki Britaniji. Sogovornici Barbare Belehar Drnovšek, ki je oddajo pripravila, sta bili pilotki, članici Društva slovenskih letalk Boža Pustovrh Martinčič in Jasna Jerman.


24.02.2014

Carl Friedrich Gauss

Nemškega matematika Carla Fridricha Gaussa danes vsi poznamo predvsem po zvonasti krivulji, ki nosi njegovo ime: gaussova krivulja. Toda Gauss je v matematiki in na številnih drugih področjih prispeval številna še mnogo pomembnejša odkritja. Med drugim je, kar ni tako znano, uspešno vzpostavil prvi telegraf, s katerim je lahko pošiljal sporočila kilometer in pol daleč. Oddajo je pripravil Jure Čepin.


10.02.2014

Rabindranath Tagore

Bengalci pravijo, da človeško življenje ni dovolj dolgo, da bi človek lahko prebral vse, kar je Tagore napisal. Največji indijski moderni književnik Rabindranath Tagore, ki je kot prvi neevropejec prejel Nobelovo nagrado za literaturo, je namreč ustvaril izredno obsežen literarni opus, bil pa je tudi slikar in izredno priljubljen skladatelj. V svojem življenju se je intenzivno posvečal tudi pedagoškemu delu ter si močno prizadeval za vzpostavitev pravega medkulturnega dialoga. Tagoreja smo predstavili v Junakih našega časa.


03.02.2014

Stane Sever

Stane Sever je umrl kmalu zatem, ko je po monodrami Krotko dekle avtorja F. M. Dostojevskega v Ribnici na Pohorju decembra 1970 padel zastor. Bil je ena od osrednjih osebnosti slovenskega gledališča. Ljubljanski Drami je bil zvest kar tri desetletja, nato pa je odšel na samostojno pot in ustanovil Gledališče enega. Ustvaril je veliko vlog tako na gledaliških deskah, filmu, televiziji in radiu ter za ustvarjalno delo dvakrat prejel Prešernovo nagrado. V letu, ko mineva sto let od njegovega rojstva bosta sogovornika v oddaji Junaki našega časa: direktor Gledališkega muzeja Ivo Svetina in Marko Črtalič, tajnik Sklada Staneta Severja, ki vsako leto tudi podeli nagrade v igralčev spomin.


27.01.2014

Thomas Alva Edison

2. polovico 19. stoletja je zaznamovala industrijska revolucija, ki je povsem spremenila dotedanjo podobo sveta. Pri razvoju tehnologije, ki je električno energijo naredila dostopno praktično vsakomur, pa je veliko vlogo odigral ameriški izumitelj Thomas Alva Edison. Patentiral je več kot tisoč izumov, med katerimi so najpomembnejši fonograf – prednik današnjega gramofona, naprava za predvajanje filmov in predvsem električna žarnica, ki je razsvetlila domove širom Evrope in ZDA. Edisonovo življenje pa je poleg izumov zaznamoval tudi spor z ameriškim izumiteljem srbskega rodu Nikolo Teslo, ki je privedel v t.i. »vojno tokov« ob koncu stoletja. Za svoje dosežke je Thomas Alva Edison prejel številne nagrade in priznanja, življenja pa si brez njegovih izumov dandanes praktično ne znamo več predstavljati.


20.01.2014

Ada Lovelace

Danes je to, da računalniki opravljajo celo vrsto opravil, povsem samoumevno. Toda nekoč je en stroj opravljal le eno nalogo. Ideja, da bi lahko en stroj opravljal več nalog se je prvič porodila angleški matematičarki Adi Lovelace, hčerki pesnika lorda Byrona, ki je napisala tudi prvi računalniški program.


13.01.2014

Marko Gerbec

Med zdravniki, ki so pustili viden pečat v zgodovini svetovne medicinske stroke, je prav gotovo Slovenec Marko Gerbec [izg. Grbec], ki se je leta 1658 rodil v Šentvidu pri Stični. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je s skrbnim opazovanjem bolnikov in beleženjem njihovega zdravstvenega stanja namreč prvi opisal hudo motnjo srčnega ritma, ki lahko povzroči nezavest in tudi smrt. Njegov opis je odmeval že takrat, ko pa motnjo danes iščemo v medicinski literaturi, jo najdemo pod njegovim imenom. Delo izjemnega zdravnika Marka Gerbca [izg. Grbca] bo v oddaji Junaki našega časa predstavila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc.


06.01.2014

František Čap

V decembru 2013 smo obeležili 100-letnico rojstva češkega režiserja Františka Čapa, ki se je v zavest slovenskih filmskih gledalcev zasidral kot režiser Vesne, enega najuspešnejših filmov v našem prostoru. Njegove filmske stvaritve zaznamujejo žanrskost, lahkotnost in odsotnost vojne tematike. Kljub temu da njegovi kasnejši filmi pri občinstvu niso bili tako dobro sprejeti in je leta 1972 umrl sam in pozabljen v piranski bolnišnici, Čap ostaja ena od dominantnih figur v zgodnjem obdobju slovenske kinematografije. O režiserjevem delu in zasebnem življenju bo spregovoril prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede.


30.12.2013

Heinrich Schliemann

Slovita Troja še vedno buri domišljijo. Arheologi namreč na območju turškega Hisarlika v Mali Aziji odkrivajo ostanke, ki dokazujejo obstoj starodavnega mesta in pričajo o življenju v njem. Troja je dolgo veljala za mit. Pionirsko arheološko delo s Homerjevo Iliado navdahnjenega Nemca Heinricha Schliemanna pa je razkrilo, da je mesto v prejšnjih časih res obstajalo. Vznemirljivo Schliemannovo življenje in delo bo v oddaji Junaki našega časa predstavil prof. dr. Božidar Slapšak z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc.


23.12.2013

Edvard Munch

Slikar in grafik Edvard Munch je ob dramatiku Henriku Ibsenu zagotovo eden najznamenitejših norveških umetnikov. Decembra mineva 150 let od njegovega rojstva. Bil je slabega zdravja, imel je finančne težave in sprva v umetniških krogih doživljal močno nasprotovanje, a je v umetnostni zgodovini pustil pomemben pečat. S svojimi ekspresionističnimi deli je oznanil začetek moderne umetnosti. Njegov Krik iz leta 1895 velja za eno od najdražjih slik, ki so jih kdaj prodali na javni dražbi. Umrl je leta 1944. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.


13.12.2013

Marty Cooper

Življenja brez mobilnega telefona si marsikdo ne predstavlja več. Pri popularizaciji mobilnih telefonov sta pomembno vlogo odigrali cenovna dostopnost in velikost telefona. Prvi mobilni telefoni so stali več tisoč dolarjev in tehtali približno 2 kilograma. Prvi klic s takim telefonom je pred 40. leti opravil Marty Cooper, izumitelj naprave in vizionar. Umestili smo ga med junake našega časa. O izumitelju in izumu se je Urška Henigman pogovarjala z dr. Andražem Petrovčičem s Katedre za družboslovno informatiko in metodologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.


09.12.2013

Maimonides

V vsakem obdobju kroži med ljudmi veliko različnih, nasprotujočih si idej. Tiste, ki prodrejo in ki pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj, so lahko dolgo povsem v ozadju. In včasih je ključen oster um posameznika, da dolgo zapostavljene ideje tako prepričljivo argumentira, da postanejo čez čas praktično samoumevne. Srednjeveški judovski filozof Maimónides je tako sredi 12. stoletja s plodno navezavo na Aristotela uspel povrniti ugled človeškemu razumu. S svojimi razmišljanji je med drugim močno vlival na tudi kasnejše krščanske mislece ter utrl pot razsvetljenstvu stoletja kasneje.


02.12.2013

Amelia Earhart

Američanka Amelia Mary Earhart je leta 1923 postala 16. ženska na svetu s pilotsko licenco. Pozneje se je v zgodovino letalstva vpisala kot prva, ki je preletela Atlantik. Temu podvigu so sledili nekateri drugi rekordi. Zadnji izziv - let okrog sveta - pa je bil zanjo tudi usoden. Njeno izginotje leta 1937 nekje nad pacifiškimi otoki je zavito v skrivnost in zato še vedno sproža številna namigovanja. Obsežna iskalna akcija je bila neuspešna. Pravega vzroka nesreče še vedno niso našli. Amelia Earhart pa še dandanes nagovarja vse ženske, naj si upajo podreti stereotipe, ki še vedno trmasto vztrajajo med spoloma in v nekaterih poklicih, menita sogovornici – slovenski letalki Irena Rymond in Danica Volčanšek Černe.


22.11.2013

Doris Lessing

Tisto dopoldne, ko je leta 2007 pri 88ih prejela Nobelovo nagrado za književnost, se je nič hudega sluteča Doris Lessing odpravila po nakupih na eno izmed londonskih tržnic. Ko se je vrnila domov, so jo pred hišnimi vrati pričakali številni fotografi in novinarji in jo obvestili o časti, ki so ji jo namenili švedski akademiki. Velika pisateljica je ob tej novici samo zlovoljno zamomljala: »O, moj Bog«. Očitno je bilo, da ji je Nobelov odbor s svojo odločitvijo pokvaril načrte za prijetno popoldne. Video posnetek njene reakcije je nato hitro našel svojo pot na svetovni splet in tam požel odobravanje mladih, no, tisti malo starejši bralci pa so prav dobro vedeli, da je taka, globoko skeptična drža pač v skladu s pisateljico, ki so jo v prejšnjih desetletjih lahko spoznali preko romanov kot so Trava poje, Zlata beležnica, Spomini preživele in Peti otrok. Lessingova je namreč s svojim književnim delom izpisala trajen spomenik individualnosti, svojskosti in neodvisnosti, ki ne poklekne pred nikakršno avtoriteto. Več o Doris Lessing, ki je pred tednom dni umrla v 95. letu starosti, pa v tokratnih Junakih našega časa. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


11.11.2013

Emil Korytko

Večina junakov slovenske kulturne zgodovine je, razumljivo, slovenskega rodu. Vendar tega ne moremo reči za prav vse; mil Korytko, na primer, ki velja za prvega sistematičnega zbiratelja slovenskih ljudskih pesmi, je bil Poljak. V letu, ko obeležujemo dvestoto obletnico njegovega rojstva, bomo v tokratnih Junakih našega časa preverjali, kako je ta prepričan poljski domoljub konec tridesetih let 19. stoletja postavil enega ključnih stebrov takrat porajajoče se slovenske nacionalne identitete. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


04.11.2013

Josipina Urbančič Turnograjska

Josipina Urbančič Turnograjska, rodila se je leta 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, velja prvo slovensko pesnico, pisateljico in skladateljico. Njena vloga v slovenski literarni zgodovini ni dobro raziskana in ovrednotena. V njeni zapuščini je sedemintrideset povesti, nekaj pesmi in skladb, v številnih pismih pa je mogoče prepoznati še veliko idej, želja in načrtov, ki jih je kot mlada dama imela. Njeno ustvarjalno življenje je pri 21 namreč pretrgala smrt. Proučevalka Josipine Turnograjske, doktorica literarnih ved Mira Delavec, ocenjuje, da imajo dela prve pisateljice še večjo težo, kot ji jo pripisujejo, saj je ustvarjala v času, ko se je pripovedništvo na Slovenskem šele začelo razvijati.


Stran 5 od 23
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov