Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan. Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih.

Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan predvsem kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Njegov opus je tako obsežen, da imajo Bengalci pregovor, da je eno življenje prekratko, da bi v njem prebrali vse, kar je Tagore napisal. Obenem pa je Nobelovo nagrado za literaturo – kot prvi neevropejec – leta 1913 prejel za drobno knjižico pesmi, ki jih  je sam prevedel. Večji del njegovega izredno obsežnega opusa tako zunaj Indije še danes ostaja v veliki meri slabo poznan.

Rabindranath Tagore se je rodil leta 1861 v Kalkuti kot štirinajsti otrok v premožni in vplivni družini veleposestnikov. Kot pripadnik najvišjega sloja in tudi najvišje kaste brahmanov, je bil deležen vseh privilegijev, tudi izvrstne izobrazbe, ki je intenzivno zajemala iz različnih kulturnih tradicij, tako domače bengalske kot angleške. Že zelo zgodaj se je pokazal tudi Tagorejev izredni literarni talent, ki ga je razvijal v vseh žanrih.

Shakespeare bengalskega jezika

Pri nas je sicer Tagore najbolj poznan kot pesnik, toda pisal je tudi romane, kratke zgodbe, dramska dela, potopise in eseje, ustvaril pa je tudi kak nov žanr, kot je denimo plesna drama. Vsa svoja književna dela je napisal v bengalskem jeziku, s čimer se je razlikoval od kasnejših generacij indijskih pesnikov in pisateljev, ki so si suvereno prisvojili tudi angleščino kot legitimen jezik za literarno ustvarjanje.

Zato pa je imel Tagore ključno vlogo pri oblikovanju modernega bengalskega jezika. »Knjižno bengalščino povsem osvobodi vse nepraktičnega klasicizma in iz nje naredi zrel, moderen upogljiv in kompleksen jezik. Je tudi med prvimi, ki so v književno ustvarjanje uvedli pogovorni jezik. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je to, kar je Tagore storil za bengalski jezik, primerljivo s tem, kar je Shakespeare storil za angleščino,« razlaga dr. Ana Jelnikar.

Poznan in neznan

Čeprav je Tagore hitro postal slaven in vpliven pesnik v domači Bengaliji, ga zunaj nje ni nihče poznal, vse dokler ni leta 1913 prejel Nobelove nagrade za literaturo kot prvi neevropski književnik. Prejel jo je pravzaprav za drobno zbirko 103 pesmi z naslovom Gitanjali, Žrtveni spevi ali Darovanke v slovenskem prevodu. Ta zbirka ga je na zahodu hitro uveljavila kot mistični glas stare indijske duše, ki hrepeni po enosti z bogom in bi se rada osvobodila zemeljskih spon. To je bilo pravzaprav povsem v nasprotju s Tagorejevim dejanskim pogledom na svet. Toda po svoje je tudi sam, na svojih številnih potovanjih po Evropi in Ameriki pomagal negovati to podobo indijskega modreca, kakšnega je videl v njem zahodni svet. Potoval pa je ogromno. Polnih deset let je preživel na potovanjih in se srečal s številnimi znanimi ljudmi.

Čeprav je bil večji del njegove literature zahodnim bralcem takrat nedosegljiv, je vendarle vplival na literarno ustvarjanje v Evropi: pri nas je denimo močno vplival na Srečka Kosovela. Kosovel tako denimo zagotovo ni mogel poznati Tagorejeve morda sicer najbolj znane pesmi Sonar Tori, saj tedaj še ni bila prevedena v angleščino, toda vseeno je vedel zanjo in njeno ime, Zlati čoln je izbral za naslov svoje prve, nesojene pesniške zbirke.

Skladatelj za vse Bengalce

V sami Indiji je Tagore poleg literature dobro poznan tudi kot skladatelj. Njegovi t.i. Rabindrosongi, ki jih je napisal prek 2000, so izredno priljubljeni. Ljudje jih poznajo in pojejo ob vseh priložnostih, na porokah, zabavah, obletnicah. Pojejo jih vsi, tako bogati kot revni. Gre za edini umetniški izraz, ki v Bengaliji, po mnenju dr. Ane Jelnikar, preči kastne in socialne razlike, ki še vedno obstajajo.

Rabindranath Tagore je sicer trdno verjel v moč dialoga in izmenjave mnenj. Prepričan je bil, da je nastopilo prelomno obdobje, ko se soočata dve različni civilizaciji, ki lahko druga drugo obogatita. Želel je ustvariti prostor, kjer bi lahko prišlo do izmenjave različnih pogledov na svet in različnih pogledov na resnico. Prepričan je namreč bil, da je resnica nekaj izrazito sestavljenega in da je nihče nima v svoji posesti. Veliko naporov je vlagal v iskanje produktivnega konsenza glede tega, kaj je potrebno, da bi svet postal bolj človeški.

Številne njegove pobude in projekti po njegovi smrti žal zamrli, vseeno pa ostaja Rabindranath Tagore tudi v današnjem času bolj aktualen, kot se mu običajno priznava.