Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

17.05.2022

Danes ponavljamo oddajo o v javnosti manj znanih dogodkih spomladi leta 1945, ko se je že nakazoval konec vojne. Tedaj so se prek Primorske na zahod valile množice umikajočih vojakov. Bilo jih je kakih 100 tisoč nemških in njim pridruženih vojakov, zato je bilo to obdobje za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala Južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so delovala pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov.

»Cilj pred nami (»target ahead«)

Danes ponavljamo oddajo o v javnosti manj znanih dogodkih spomladi leta 1945, ko se je že nakazoval konec vojne. Tedaj so se prek Primorske na zahod valile množice umikajočih vojakov. Bilo jih je kakih 100 tisoč nemških in njim pridruženih vojakov, zato je bilo to obdobje za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala Južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so delovala pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov.


Kdo smo?

408 epizod


Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

17.05.2022

Danes ponavljamo oddajo o v javnosti manj znanih dogodkih spomladi leta 1945, ko se je že nakazoval konec vojne. Tedaj so se prek Primorske na zahod valile množice umikajočih vojakov. Bilo jih je kakih 100 tisoč nemških in njim pridruženih vojakov, zato je bilo to obdobje za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala Južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so delovala pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov.

»Cilj pred nami (»target ahead«)

Danes ponavljamo oddajo o v javnosti manj znanih dogodkih spomladi leta 1945, ko se je že nakazoval konec vojne. Tedaj so se prek Primorske na zahod valile množice umikajočih vojakov. Bilo jih je kakih 100 tisoč nemških in njim pridruženih vojakov, zato je bilo to obdobje za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala Južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so delovala pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov.


18.06.2024

Nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno

Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta. Te dni bodo v Dolenjskem muzeju, kjer smo posneli oddajo, pripravili razstavo z bogatim fotografskim gradivom o posledicah bomb in o obnovi mesta.


11.06.2024

Vaške zbiralnice mleka

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč.


04.06.2024

Zbirka kmečkih pogonskih strojev

Na sporedu je oddaja Kdo smo o Zbirki kmečkih pogonskih strojev in orodij v Gorenjih Novakih, Visoko nad Cerknim. Tu ima Silvo Čemažar muzej delujočih kmečkih pogonskih strojev iz prešnjega stoletja. Vse stroje je obnovil, da ropočejo prav tako veselo kot pred stotimi leti.


28.05.2024

Podbreška potica

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.


14.05.2024

70 let avtomobilov iz Novega mesta

Slovenci smo ponosni na svojo avtomobilsko indrustrijo. Resnici na ljubo imamo eno samo pravo tovarno, iz katerega pripeljejo uporabni avtomobili. In to v Novem mestu. Veliko pa je vrhunskih tovarn, ki izdelujejo sestavne dele za avtomobile. Konec minulega leta je minilo 50 let od začetkov izdelave legendarne katrce in prav je, da smo se tega spomnili in tudi začetkov tovarne IMV v Novem mestu, kjer so ti avtomobili nastajali.


07.05.2024

Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

Tik pred koncem druge svetovne vojne so zavezniške letalske sile napadle nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko dobrih sto tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod (ponovitev).


30.04.2024

Gančki majoš

Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.)


23.04.2024

Cistercijanski samostan v Stični

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).


16.04.2024

Postojnska jama

V aprilu so v Postojni proslavili 200 let organizirane jamarske vodniške službe. Davnega leta 1824, torej v času Prešernove mladosti, je bila kot prva na vsem svetu prav tu v Postojni organizirana vodniška služba in od tedaj lahko štejemo začetek jamarskega turizma pri nas in v svetu. V dveh stoletjih si je naravne čudese Podzemnega sveta ogledalo že več kot 42 milijonov obiskovalcev z vsega sveta. Prav je, da se spomnimo tega jubileja, zato danes ponavljamo oddajo o Postojnski jami, ki je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu in je dostopna vsem obiskovalcem. Skozi več milijnov let je jamo ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočetja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršne človek ne zmore.


09.04.2024

Kranjska čebela v Višnji Gori

Slovenci je stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjski sivko – po vsem svetu (ponovitev).


02.04.2024

Elektrifikacija Slovenije

Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti (ponovitev).


26.03.2024

Velikonočne jedi in običaji

Velikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Hkrati druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi. Kruh, šunka, hren in pirhi so obvezni sestavni del košare jedi, ki jih nosijo k velikonočnem žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa je veliko tudi lokalnih posebnosti.


19.03.2024

Velikonočnica in cvetni običaji

Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu.


12.03.2024

Bela Krajina

Bela Krajina, deželica tam prek Gorjancev, je zaradi relativne geografske odmaknjenosti od osrednje Slovenije tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo (ponovitev).


05.03.2024

Planšarstvo v Bohinju

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira. Ponovitev oddaje.


27.02.2024

Čarni svet Cerknice med presihanjem in coprnicami

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...


20.02.2024

Staro ljubljansko letališče

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.


13.02.2024

Godbe na Slovenskem - brez njih ni praznika

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?


06.02.2024

Ljubljansko barje - živahno življenje iz pradavnine

Narava se spet prebuja in začenja nov krog večnega življenja. To lepo vidimo tudi na Ljubljanskem barju, velikem mokrišču na stičišču alpskega in dinarskega sveta. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).


30.01.2024

Koliščarji na Ljubljanskem barju

Na obrobju Ljubljanskega barja, ki je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero, so zrasla kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi, koliščarjev. Kdo so bili koliščarji in kako so živeli? Ponovitev oddaje.


Stran 1 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov