Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Cast Moj RTV Televizija MMC Radio Kazalo

Elektrifikacija Slovenije

18.10.2022

Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektriko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omrežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neverjetnih možnosti. O zgodovini elektrifikacije Slovenije v ponovitvi oddaje.


Kdo smo?

345 epizod


Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Elektrifikacija Slovenije

18.10.2022

Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektriko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omrežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neverjetnih možnosti. O zgodovini elektrifikacije Slovenije v ponovitvi oddaje.


21.03.2023

Rodiške pravce in štorije

Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške pravce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja.


14.03.2023

Pravce z gore

Na Gori, kraški planoti nad Ajdovščino, je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem ter jih prenašali iz roda v rod.


07.03.2023

Bela krajina - deželica tam prek Gorjancev

Bela Krajina je zaradi geografske odmaknjenosti tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo.


28.02.2023

Ljubljanica - reka življenja

Ljubljanica, smaragdno zelena reka naše prestolnice, je zanimiva z več vidikov, od geološko geografskih, saj je takorekoč sestavlena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji.


21.02.2023

Poslikane panjske končnice

Pred 300 leti, ko slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobi primat v tedanji habsburški monarhiji, se začnejo na Gorenjskem in Koroškem pojavljati poslikane panjske končnice na panjih, imenovanih kranjiči. Največji razmah doseže to svojevrstno ljudsko slikarstvo v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa počasi zamre. Danes je ohranjenih še kakih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes.


14.02.2023

Društvo za ohranjanje dediščine Gradež

Gradež je prav posebna vas pri Turjaku južno od Ljubljane, kjer deluje skupna tradicionalna vaška sušilnica sadja. Toda sušilnica je prostor, kjer se domačini družijo, pogovarjajo in hkrati ohranjanjo stare običaje (ponovitev).


07.02.2023

Koliščarji na Ljubljanskem barju

Ljubljansko barje je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero. Na njegovem obrobju so tedaj nastajala kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi - koliščarjev. V tokratni epizodi oddaje Kdo smo nas je zanimalo, kdo so bili in kako so živeli.


31.01.2023

Ljubljansko barje

Osrednja Slovenija se ponaša z velikim mokriščem na stičišču alpskega in dinarskega sveta, z Ljubljanskim barjem. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji.


24.01.2023

Kajuh v glasbi

Partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh je kot mlad pesnik že pred vojno pisal lirične čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino. Bil je vodja kulturniške skupine 14. divizije in je med drugim napisal tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili mnogi slovenski skladatelji, tudi povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem (ponovitev).


17.01.2023

Godbe na Slovenskem

Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu?


10.01.2023

Volna na Idrijsko-Cerkljanskem

Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznoliki slovenski pokrajini. Zgodovinsko gledano so predniki ovce gojili ne samo za meso in mleko, marveč v veliki meri tudi zaradi runa iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne pa je pomemben del naše dediščine.


03.01.2023

Kroparski kovači

Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, nekateri pa so se začeli ukvarjati z umetnim kovaštvom. (Ponovitev.)


27.12.2022

Plebiscit o samostojnosti Slovenije

Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23.decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990 (ponovitev).


20.12.2022

Jaslice na Slovenskem

V pričakovanju božiča danes ponavljamo oddajo o jaslicah na Slovenskem. Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva spremljajo že generacije Slovencev in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice in urejeni prostor okoli svete družine. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so vpete v kulturo naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto.


13.12.2022

Ilirske province

Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo.


06.12.2022

Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev

V preteklih dneh se je poslovil ugledni slovenski fotograf Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, ki je v svoj objektiv ujel številne najpomembnejše dogodke prelomnih časov za Slovenijo na začetku devetdesetih let 20. stoletja. Z njim in drugimi akterji smo pred nekaj leti posneli oddajo »Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev«. V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico, pri čemer je sodeloval prav Joco Žnidaršič. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so on in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tedaj pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.


29.11.2022

Miti in legende na Tolminskem

V Zgornjem Posočju so se v rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že razmeroma zgodaj so jih začeli tudi zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem pa lahko srečamo še danes.


22.11.2022

Miti in legende izpod Triglava opozarjajo na pohlep, nevoščljivost, zlobo in slab odnos do narave

V alpskem svetu, v katerem je življenje lepo, a težje kot v ravnini, je veliko mitov in legend. To velja tudi za naš svet pod Triglavom. Mite in legende triglavskega pogorja načrtno zbirajo v Triglavskem narodnem parku.


15.11.2022

Rokovnjači - sprva ubežniki, nato tatovi, roparji, požigalci in morilci

V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19. stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli?


08.11.2022

Suhorobarstvo na Slovenskem

Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. Triindvajsetega oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan Krošnjarski patent, ki je dal pravico trgovanja ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji sta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihelič. Ponovitev oddaje.


Stran 1 od 18
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov