Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

KiKs

187 epizod


Kratka informativna koristna slovenščina

05.05.2023

Prihodnji teden gremo v "Istanbul"

Tudi danes se bomo v rubriki Kiks posvečali slovenskim imenom tujih krajev. Kot je Andreji Gradišar pretekli teden v prvi od dveh oddaj o tej temi povedala dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, imen tujih mest načeloma ne slovenimo. Zakaj potem turški Istanbul vseeno pravilno slovensko imenujemo Carigrad? Odgovor in še nekaj drugih napotkov o uporabi slovenskih imen za tuje kraje dobite v naslednjih minutah.


06.05.2023

"Monakovo" se nahaja 400 kilometrov iz Ljubljane

Med Ljubljano in Monakovim je okvirno 400 kilometrov, do Kelmorajna skoraj dodatnih 600, če pa gremo v Kodanj, pa jih bomo skupaj prevozili kar 1400. Ste prepoznali mesta, o katerih smo govorili? Gre za stara poimenovanja za nemška München in Köln ter danski Kobenhavn. Teh imen danes v Sloveniji praktično ne uporabljamo več, poznamo pa druga »poslovenjena« imena tujih krajev. O njih ter o pravilih, ki določajo, kdaj določeno mesto imenujemo »po slovensko«, kdaj pa ohranjamo izvorno obliko, v današnjem Kiksu.


29.04.2023

"To ne pije in ne drži vode"

V današnji epizodi Kratke informativne koristne slovenščine bomo dokončali delo začeto pred tednom dni. Zdaj že vemo, kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo ter kako se tudi v frazemih odražata družbeni kontekst in razvoj. Če bi se želeli izraziti ekspresivno in kritično pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, ali bi rekli, da to "ne pije vode" ali da "ne drži vode"? Bi v zank spoštovanja vzkliknili "klobuk dol" ali "kapo dol"? Ali prihaja do razkoraka med frazemi, ki se "primejo" med ljudmi in normativnim tudi zaradi prevzemanja frazemov iz tujih jezikov? Sogovornica Bojana Leskovca v Kiksu je dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


22.04.2023

Ločiti »zrno od plevela« bo » trd indijski orešček«

Ko smo v redakciji Kratke informativne koristne slovenščine staknili glave, smo med premlevanjem idej za naše naslednje epizode, izpostavili tudi zadnje čase precej pogosto rabo frazema "to ne pije vode". Torej ko se želi govorec ekspresivno, kritično izraziti in pokazati, da je določen načrt, projekt slabo pripravljen, uporabi frazem » da to ne pije vode«. Mar ni vsebinsko bolj smiselno in normativno vzdržno reči » da to ne drži vode«? Zapluli smo v svet frazemov, potem pa hitro ugotovili, da je pot do končnega odgovora dolga in da ta naposled ni tako enoznačen kot smo sprva mislili. Dr. Nataša Jakop, izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bila naša sogovornic. Kako nastanejo frazemi, kako jih pravilno uporabljamo, in kako se tudi v frazemih odraža družbeni kontekst in razvoj, boste izvedeli v današnjem Kiksu.


12.04.2023

To so naši najboljši "prehrambni" proizvodi

»Blizuzvočnice (in hkrati blizuizraznice) lahko pomensko malo zapeljejo« pove prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ne gre namreč za povsem napačno rabo, ampak za blizuizraznice velja, da so pomensko delno prekrivne. Razliko med besedami "delaven" in "deloven", "namenski" in "namembni", "bívanjski" in "bivalni" smo že razložili. Če ste epizodo zamudili, vabljeni na prvi.rtvslo.si ali med podkaste, kjer jo lahko ponovno poslušate. Darja Pograjc v današnjem KiKs-u omenjenim primerom doda še nekaj novih: "prehranski" in "prehramben", "kmečki" in "kmetijski" ter "ekonomičen" in "ekonomski".


08.04.2023

Vélika noč ali velíka noč? Morda celo vúzem?

Včeraj je bil po krščanskem izročilu véliki petek, danes je vélika sobota, jutri pa bo velíka noč in nato velikonôčni ponedeljek. Pravilni naglasi so sicer v podobnih besedah za različne namene drugače postavljeni, torej véliki petek in velíka noč. In še nekaj: po pravilih Slovenskega pravopisa moramo imena praznikov pisati z malo začetnico, razen tistih, ki so poimenovani s svojilnim zaimkom iz osebnega lastnega imena. Z veliko začetnico se tako pri nas recimo pišeta dva praznika, in sicer Prešernov dan in Marijino vnebovzetje. Če bi torej velika noč pisali z veliko začetnico, bi naredili napako oz. »kiks«.


01.04.2023

To "namembno" zemljišče je v lasti države

V KiKsu se je Darja Pograjc 1. aprila lotila besed, ki "zavajajo". Kljub temu da dvojnice zvenijo podobno, namreč nimajo enakega pomena. Recimo: delaven ali deloven, namenski ali namembni, bivanjski ali bivalni. Kje tiči vzrok za zmedo in kako si lahko pomagamo pri izbiri primernejše besede, razloži prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


25.03.2023

"Poklical sem mati in ji v materinem jeziku zaželel lep materinski dan."

Današnjemu prazniku, materinskemu dnevu, smo prilagodili tudi našo sobotno rubriko KiKs. V ospredju bodo namreč nekatere jezikovne dileme, povezane z materami, pa tudi z drugimi družinskimi člani. Tako bomo osvežili znanje o prvi ženski sklanjatvi in njenih posebnostih ter razjasnili razliko med maternim in materinim jezikom.


18.03.2023

»Genijalen Piin materijal za radijo«

Tokrat o zapolnjevanju zeva. Doc. dr. Tina Lengar Verovnik, predavateljica na Fakulteti za družbene vede in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU odgovarja na vprašanje, kdaj med dva zaporedna samoglasnika vrinemo črko j. Zakaj zapišemo radio brez j, kljub temu, da ga izgovorimo in se ne ravnamo recimo kot pri olimpijadi, ko je j tako zapisan kot izgovorjen? Kaj pa zapis svojilni pridevnikov Piin, Siin, Tein?


09.03.2023

"Medve delave"

Kakšen je vaš odziv, če na ulici slišite, da nekdo reče »midve greve«? Ali pa »vidive se v petek«? Takšne besedne oblike bodo v ospredju današnjega Kiksa. Andreja Gradišar pa je imela tudi dilemo, ali je bolj pravilno, če reče »midve« ali »medve«. Pri iskanju odgovora ji je pomagala dr. Tjaša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, s katero sta poklepetali tudi o omenjenih »greve, bove, dobive« in dvojini v slovenskem jeziku.


04.03.2023

Pri »znanemu strokovnjaku« je izvedela vse

Pred tednom dni smo v Kratki informativni koristni slovenščini govorili o težavah, ki se zaradi hiperkorekcije pojavljajo pri sklanjanju. Vse pogosteje namreč izginja raba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih in občnih imen, nadomešča jih rodilnik. Danes nadaljujemo temo in opozorimo še na nekaj pogostih napak, ki se pojavljajo pri sklanjanju. KiKs je pripravila Darja Pograjc.


21.02.2023

»Tolstojeva« dela zdaj dostopna tudi na spletu

Kateri zapis bi izbrali? »Tolstojeva dela« ali »dela Leva Tolstoja«? Bi rekli, da je bil »govor predsednika« navdihujoč ali da je bil tak »predsednikov govor«? Kaj pa če besedno zvezo rahlo preoblikujemo in uporabimo »predsedniški govor« - se pomen v tem primeru spremeni? Sogovornica: prof. dr. Andreja Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


18.02.2023

Pustno izrazoslovje

Pust povezujemo s prihodom pomladi, samo ime pust pa razkriva povsem drug pomen, tj. pustiti meso. Poznamo tudi številne druge besede, izraze, ki jih tudi slišimo v tem času in izvirajo iz nemščine, tudi italijanščine ali latinščine. Recimo karneval, maškara ali seveda – fašenk.


11.02.2023

Lažni prijatelji, kot so "stol", "grad" in "kraj", nas lahko hitro zavedejo

Pri učenju tujih jezikov, prevajanju in v vsakdanji rabi, ob stiku dveh različnih jezikov, je že kar nekaj časa precej razširjen pojav lažnih prijateljev. S tem jezikoslovnim izrazom označimo dve besedi, ki jima je skupno to, da sta si navzven zelo podobni, pomensko pa se razlikujeta. V tokratnem KiKsu podrobneje o izvoru lažnih prijateljev, o tem, kako lahko otežijo razumevanje in kateri so najbolj znani primeri.


04.02.2023

Govorni pomočnik, zbirka poslovenjenih izgovarjav tujih imen

O Govornem pomočniku ste verjetno sem ter tja (v etru Prvega) že ujeli kakšno informacijo. Danes o tej prosto dostopni zbirki poslovenjenih in poenotenih izgovarjav tujih imen ter drugih besed in besednih zvez povemo več še v jezikovni rubriki KiKs. Lektorica Radia Slovenija Saša Grčman v pogovoru z Darjo Pograjc naniza tudi nekaj dejanskih »kiksov« oz. razloži delovanje spletnega orodja na primerih.


26.01.2023

Ogrevanje s poskoki narazen in skupaj ali z "jumping jacks"?

Več gibanja, bolj zdrava prehrana, konec kajenja, manj zapravljanja pa še kaj se je verjetno znašlo na seznamu. Okoli 45 % ljudi si po statistiki zastavi novoletne obljube, uresniči jih le 8%. Dobra tretjina ljudi se neha držati zaobljub že v prvih dveh tednih, po enem mesecu se zaobljub drži še 64 % posameznikov. In ker je prvi mesec novega leta skoraj pri koncu, bomo v današnjem Kiksu šli v fitnes. Da malo nadoknadimo kakšno izpuščeno vadbo in hkrati razložimo množico tujih besed, ki jih uporabljajo zvesti dvigovalci uteži in tisti, ki se potijo na tekalnih stezah. Pomaga nam Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta.


19.01.2023

"Na pregled boste čakali dva tedna. Eventuelno lahko tudi več."

Vas je v naslovu z vidika rabe slovenskega jezika kaj zmotilo? Morda beseda eventuelno, ki po Slovenskem pravopisu ni pravilna, primernejši je izraz eventualno. Od kod izhajata besedi in zakaj se včasih v rabi zadnji samoglasnik a spremeni v e?


14.01.2023

Bolj »kot« vpije, manj ga poslušajo

Kratko informativno koristno slovenščino danes namenjamo veznikoma, ki povzročata težave. Te so se začele v pogovornem jeziku in se očitno prenesle še v pisano besedo. Bi recimo rekli: »Bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate.« Ali bi rekli: »Bolj kot se ga otepaš, bolj sili vate.« Gre za dva različna veznika in vsak ima svoj pomen, zato ju ne smemo zamenjevati.


07.01.2023

Ali je pravilno: Predsednik hišnega sveta ali predsednica republike?

V prvem Kiksu po lanskem supervolilnem letu se bomo posvetili zapisovanju in rabi poimenovanj političnih funkcij. Se piše predsednica Republike Slovenije z veliko začetnico? Kaj pa predsedniška palača? Ali je kakšen položaj, v katerem predsednika, predsednico zapišemo z veliko začetnico? Ali v smislu jezikovnih pravil obstaja kakšna razlika med predsednikom hišnega sveta in predsednikom republike? Kdaj zapišemo vlada z malo in kdaj z veliko začetnico?


10.12.2022

»Dialekt-, dialektično-, dialektično-material-, dialektičnomaterialističen!«

Pred kratkim je bilo v Jezikovno svetovalnico Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zastavljeno vprašanje, katera je najdaljša slovenska beseda. Kako so odgovorili oziroma je odgovorila tam zaposlena jezikoslovka in slovenistika? In, kako so z dolgimi besedami povezane tudi zadrege, predvsem takrat, ko jih moramo izgovoriti?


Stran 3 od 10
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov