Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uničeni spomeniki kot posel

25.03.2015

Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.

Ali zavod za spomeniško varstvo 'fuša'?

Pogovarjali smo se z nekaterimi konservatorji, ki delujejo na trgu, in ki so prepričani, da Zavod za varovanje kulturne dediščine deluje predvsem v smeri ohranjanja monopolnega položaja, tudi na račun stroke. Večina ne upa spregovoriti javno, saj se bojijo, da bi to lahko imelo negativne posledice za njihovo poslovanje. Tudi pri projektih, ki niso v lasti države. Zavod je sicer po zakonu nosilec izključne pravice načrtovanja, vodenja in izvajanja zahtevnih konservatorsko-restavratorskih posegov in koservatorsko-restavratorskih posegov le na spomenikih v lasti države, ki se financirajo iz državnega proračuna, namenjenega kulturi, in je tudi sam naročnik. Pri tem zakonsko ni opredeljeno, kaj je zahteven projekt.

Restavrator Stanko Vitez je želel združiti izvajalce izven restavratorskega centra. Neuspešno. Meni, da tudi zaradi načina, na katerega deluje spomeniško varstvo. “Dogajalo se je, da so javno naročilo razveljavili in ga z odločbo ministrstva za kulturo dodelili restavratorskemu centru. Konkretno v primeru gradu Strmol je bil pogoj, da mora imeti restavrator za restavriranje pohištva prostor s točno določeno klimo, temperaturo, vlago. Naletel sem na izvajalca teh del, ki je bil podizvajalec restavratorskega centra, ki je pohištvo restavriral pod soncem, na odprtem. Včasih je bil zaposlen v restavratorskem centru, potem pa je šel delat na svoje. Vzpostavijo se vezi in sodelujejo naprej, tako malo po domače. Posledično so dela dosti dražja,” svoj pogled na delovanje zavoda opiše samostojni podjetnik. Na Zavodu trdijo, da vse izvajalce izbirajo na podlagi strokovnosti, in tovrstne očitke zavračajo kot govorice.

Klanizacija in nepotizem?

Predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva dr. Andrej Smrekar pravi, da cela vrsta eminentnih spomenikov v zadnjih letih na nesprejemljiv način spreminja svojo podobo. Navedel je primer Kolizeja, Rakuschevega mlina in vrsto regionalnih spomenikov, recimo v Senožečah in Logatcu. Odgovornost za stanje pripisuje organizaciji spomeniškega varstva in podhranjenosti, predvsem po zakonski plati. Po njegovem mnenju lahko uspešnost delovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine ocenjujemo po številu padlih spomenikov in zgrešenih rešitev. “Gre za popolno hiearhizacijo, kjer je na različnih ravneh mogoče spreminjati odločitve. Temeljni problem naše družbe sta klanizacija in nepotizem,” je neposreden Smrekar, ki misli, da način organizacije spomeniškovarstvene službe pri nas načelno omogoča netransparentno delovanje.

Zavod zavrača vse očitke o nepotizmu in daje soglasja za popoldanske s.p.-je v skladu z zakonom

Predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU doc. dr. Barbara Murovec meni, da je struktura zavoda popolnoma neprimerna: “Številni s.p.-ji in to, da nekateri celo za nekaj časa zamrznejo svoje zaposlitve, da gredo narediti nek dober posel. Preden posli niso narejeni, se z dediščino ne ukvarja, ker ni denarja. Predvsem restavratorski center je kot nek arhitekturni atelje, ki dela svoje projekte in posle. Spomeniško varstvo je organizirano popolnoma napačno. Mislim, da je glavni problem, da se je strokovnost popolnoma umaknila poslom. Družine raznih restavratorjev delajo na spomenikih.”
Barbara Murovec izpostavi tudi problem odgovornosti: “Strokovno ne odgovarjajo. Trenutno ima zavod za spomeniško varstvo pri določenih spomenikih v svojih rokah prav vse faze. V vseh drugih državah obstaja nadzor nad strokovnostjo in predvsem ne dela vsega en zavod.” Predstojnica inštituta Franceta Steleta izpostavlja tudi, da zna biti zavod zelo rigiden, ko nima svojih interesov: “Navadnemu lastniku dajejo take naloge, da jih ne more izpolniti, medtem ko so sami v zadnjih letih uničili številne spomenike.” (Katere posege izpostavlja dr. Murovec, lahko slišite v posnetku oddaje.)
Generalni direktor zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin, ki trenutno opravlja tudi funkcijo vodje restavratorskega centra znotraj zavoda, odločno zagovarja strokovnost in kakovost opravljenih del. Samo v času njegovega mandata, od avgusta lani, je zavod izdal enajst veljavnih soglasij za popoldansko in dopolnilo dejavnost. “Konkurenčna klavzula govori samo o tem, da mora biti za delo, ki je enako kot delo v ustanovi, v kateri je posameznik zaposlen, izdano soglasje. Mislim, da že dlje časa to ni več tako imenovani ‘fuš’, kot smo ga poznali še iz časov Jugoslavije, ampak so to dela, ki jih pridobivajo v glavnem od posameznih naročnikov. Ne gre za proračunska sredstva, ampak za zasebna sredstva.”
Barbara Murovec meni, da nekdo, ki je v javni službi in ima plačo za to, da opravlja neko konservatorsko ali restavratorsko službo, ne bi smel imeti s.p.-ja za iste naloge: “Pri nas so vsi ti absurdi zakoniti. Ker je pač glavno to, da se lahko dodatno zasluži. Če je nekdo v javni službi, bi moral delati naloge, ki so v interesu države, ne pa služiti.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar opozarja na interes nekaterih izvajalcev, da bi tako javna kot zasebna sredstva zavoda preusmerili v svoj žep. Ob tem ni naklonjena popoldanskim s.p.-jem: “Čeprav verjamem, da je urejeno tako, kot na drugih področjih v javnih zavodih, mislim, da moramo te stvari še podrobneje pregledati in onemogočiti popoldansko delo. Če ima uslužbenec neko popoldansko delo, pomeni, da običajno varčuje z energijo v svoji redni službi, zato da lahko potem popoldne zasluži več. Morda tudi ne deluje optimalno na področju, na katerem dela v javnem zavodu, tako da sama nisem naklonjena temu, da bi javni uslužbenci imeli še s.p.-je.

Finančna stiska ob pol milijonskih presežkih

Do leta 2013 je zavod ustvaril 539.915 evrov presežka: “V resnici pa ni bil v celoti porabljen. Porabljenih je bilo 400.314 evrov.” V letu 2014 je zavod imel 172.856 evrov presežka, ampak denarja za spomeniško varstvo kronično primanjkuje, izpostavlja Hudolin. “Od tega je 18.000 evrov presežka, za katerega vi sprašujete, ostalo pa je razlika v sredstvih, ki so bila nakazana s strani ministrstva za poplačilo plačnih nesorazmerij. Samo 50.000 evrov teh sredstev je porabil za pokritje te razlike, ostalo pa je prenesel naprej. In tudi teh 158.000 evrov bo v letu 2015, če bo za kaj porabljeno, porabljeno za osebne dohodke.”
Finančno stisko Zavoda Hudolin ilustrira s primerom, da je samo v okviru osnovne odločbe Ministrstva za kulturo število zaposlenih v restavratorskem centru s 34 padlo na 24,5. “V stanju, v kakršnem je trenutno država, lahko ta sredstva pridobimo samo z delom na trgu.

Na razstavo z nerestavriranimi slikami

Predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva dr. Andrej Smrekar opozarja, da ni tolerance do kritičnih reakcij in razprav, ki bi ovrednotile opravljeno delo ter dale občutek, kje se nahaja stroka.  Pravi, da bo naslednja priložnost razstava renesančnih umetnin, na katero bomo poslali nerestavrirane Karpačeve slike iz Kopra. “To se mi zdi neskončno vprašljivo, glede na to, da smo skušali oblikovati in uveljaviti zahtevo po vrnitvi leta 1940 odpeljanih umetnin. Naše umetnine bodo pokazale, da ne znamo oziroma nismo sposobni skrbeti za del tako pomembne dediščine, ki smo jo hoteli pripeljati iz Italije. Kakšen bo učinek takega sodelovanja na mednarodni prireditvi, je zame osebno veliko vprašanje.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

Uničeni spomeniki kot posel

25.03.2015

Uspešnost varstva kulturne dediščine lahko presojamo tudi po številu uničenih spomenikov in zgrešenih rešitev. Strokovnjaki opozarjajo, da način organizacije spomeniško-varstvene službe pri nas omogoča nepregledno delovanje in da se je strokovnost pogosto popolnoma umaknila poslu. V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste izvedeli tudi, koliko zaposlenih Zavoda za varstvo kulturne dediščine ima popoldanski s. p. in zakaj se to vodstvu zavoda ne zdi problematično.

Ali zavod za spomeniško varstvo 'fuša'?

Pogovarjali smo se z nekaterimi konservatorji, ki delujejo na trgu, in ki so prepričani, da Zavod za varovanje kulturne dediščine deluje predvsem v smeri ohranjanja monopolnega položaja, tudi na račun stroke. Večina ne upa spregovoriti javno, saj se bojijo, da bi to lahko imelo negativne posledice za njihovo poslovanje. Tudi pri projektih, ki niso v lasti države. Zavod je sicer po zakonu nosilec izključne pravice načrtovanja, vodenja in izvajanja zahtevnih konservatorsko-restavratorskih posegov in koservatorsko-restavratorskih posegov le na spomenikih v lasti države, ki se financirajo iz državnega proračuna, namenjenega kulturi, in je tudi sam naročnik. Pri tem zakonsko ni opredeljeno, kaj je zahteven projekt.

Restavrator Stanko Vitez je želel združiti izvajalce izven restavratorskega centra. Neuspešno. Meni, da tudi zaradi načina, na katerega deluje spomeniško varstvo. “Dogajalo se je, da so javno naročilo razveljavili in ga z odločbo ministrstva za kulturo dodelili restavratorskemu centru. Konkretno v primeru gradu Strmol je bil pogoj, da mora imeti restavrator za restavriranje pohištva prostor s točno določeno klimo, temperaturo, vlago. Naletel sem na izvajalca teh del, ki je bil podizvajalec restavratorskega centra, ki je pohištvo restavriral pod soncem, na odprtem. Včasih je bil zaposlen v restavratorskem centru, potem pa je šel delat na svoje. Vzpostavijo se vezi in sodelujejo naprej, tako malo po domače. Posledično so dela dosti dražja,” svoj pogled na delovanje zavoda opiše samostojni podjetnik. Na Zavodu trdijo, da vse izvajalce izbirajo na podlagi strokovnosti, in tovrstne očitke zavračajo kot govorice.

Klanizacija in nepotizem?

Predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva dr. Andrej Smrekar pravi, da cela vrsta eminentnih spomenikov v zadnjih letih na nesprejemljiv način spreminja svojo podobo. Navedel je primer Kolizeja, Rakuschevega mlina in vrsto regionalnih spomenikov, recimo v Senožečah in Logatcu. Odgovornost za stanje pripisuje organizaciji spomeniškega varstva in podhranjenosti, predvsem po zakonski plati. Po njegovem mnenju lahko uspešnost delovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine ocenjujemo po številu padlih spomenikov in zgrešenih rešitev. “Gre za popolno hiearhizacijo, kjer je na različnih ravneh mogoče spreminjati odločitve. Temeljni problem naše družbe sta klanizacija in nepotizem,” je neposreden Smrekar, ki misli, da način organizacije spomeniškovarstvene službe pri nas načelno omogoča netransparentno delovanje.

Zavod zavrača vse očitke o nepotizmu in daje soglasja za popoldanske s.p.-je v skladu z zakonom

Predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU doc. dr. Barbara Murovec meni, da je struktura zavoda popolnoma neprimerna: “Številni s.p.-ji in to, da nekateri celo za nekaj časa zamrznejo svoje zaposlitve, da gredo narediti nek dober posel. Preden posli niso narejeni, se z dediščino ne ukvarja, ker ni denarja. Predvsem restavratorski center je kot nek arhitekturni atelje, ki dela svoje projekte in posle. Spomeniško varstvo je organizirano popolnoma napačno. Mislim, da je glavni problem, da se je strokovnost popolnoma umaknila poslom. Družine raznih restavratorjev delajo na spomenikih.”
Barbara Murovec izpostavi tudi problem odgovornosti: “Strokovno ne odgovarjajo. Trenutno ima zavod za spomeniško varstvo pri določenih spomenikih v svojih rokah prav vse faze. V vseh drugih državah obstaja nadzor nad strokovnostjo in predvsem ne dela vsega en zavod.” Predstojnica inštituta Franceta Steleta izpostavlja tudi, da zna biti zavod zelo rigiden, ko nima svojih interesov: “Navadnemu lastniku dajejo take naloge, da jih ne more izpolniti, medtem ko so sami v zadnjih letih uničili številne spomenike.” (Katere posege izpostavlja dr. Murovec, lahko slišite v posnetku oddaje.)
Generalni direktor zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin, ki trenutno opravlja tudi funkcijo vodje restavratorskega centra znotraj zavoda, odločno zagovarja strokovnost in kakovost opravljenih del. Samo v času njegovega mandata, od avgusta lani, je zavod izdal enajst veljavnih soglasij za popoldansko in dopolnilo dejavnost. “Konkurenčna klavzula govori samo o tem, da mora biti za delo, ki je enako kot delo v ustanovi, v kateri je posameznik zaposlen, izdano soglasje. Mislim, da že dlje časa to ni več tako imenovani ‘fuš’, kot smo ga poznali še iz časov Jugoslavije, ampak so to dela, ki jih pridobivajo v glavnem od posameznih naročnikov. Ne gre za proračunska sredstva, ampak za zasebna sredstva.”
Barbara Murovec meni, da nekdo, ki je v javni službi in ima plačo za to, da opravlja neko konservatorsko ali restavratorsko službo, ne bi smel imeti s.p.-ja za iste naloge: “Pri nas so vsi ti absurdi zakoniti. Ker je pač glavno to, da se lahko dodatno zasluži. Če je nekdo v javni službi, bi moral delati naloge, ki so v interesu države, ne pa služiti.
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar opozarja na interes nekaterih izvajalcev, da bi tako javna kot zasebna sredstva zavoda preusmerili v svoj žep. Ob tem ni naklonjena popoldanskim s.p.-jem: “Čeprav verjamem, da je urejeno tako, kot na drugih področjih v javnih zavodih, mislim, da moramo te stvari še podrobneje pregledati in onemogočiti popoldansko delo. Če ima uslužbenec neko popoldansko delo, pomeni, da običajno varčuje z energijo v svoji redni službi, zato da lahko potem popoldne zasluži več. Morda tudi ne deluje optimalno na področju, na katerem dela v javnem zavodu, tako da sama nisem naklonjena temu, da bi javni uslužbenci imeli še s.p.-je.

Finančna stiska ob pol milijonskih presežkih

Do leta 2013 je zavod ustvaril 539.915 evrov presežka: “V resnici pa ni bil v celoti porabljen. Porabljenih je bilo 400.314 evrov.” V letu 2014 je zavod imel 172.856 evrov presežka, ampak denarja za spomeniško varstvo kronično primanjkuje, izpostavlja Hudolin. “Od tega je 18.000 evrov presežka, za katerega vi sprašujete, ostalo pa je razlika v sredstvih, ki so bila nakazana s strani ministrstva za poplačilo plačnih nesorazmerij. Samo 50.000 evrov teh sredstev je porabil za pokritje te razlike, ostalo pa je prenesel naprej. In tudi teh 158.000 evrov bo v letu 2015, če bo za kaj porabljeno, porabljeno za osebne dohodke.”
Finančno stisko Zavoda Hudolin ilustrira s primerom, da je samo v okviru osnovne odločbe Ministrstva za kulturo število zaposlenih v restavratorskem centru s 34 padlo na 24,5. “V stanju, v kakršnem je trenutno država, lahko ta sredstva pridobimo samo z delom na trgu.

Na razstavo z nerestavriranimi slikami

Predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva dr. Andrej Smrekar opozarja, da ni tolerance do kritičnih reakcij in razprav, ki bi ovrednotile opravljeno delo ter dale občutek, kje se nahaja stroka.  Pravi, da bo naslednja priložnost razstava renesančnih umetnin, na katero bomo poslali nerestavrirane Karpačeve slike iz Kopra. “To se mi zdi neskončno vprašljivo, glede na to, da smo skušali oblikovati in uveljaviti zahtevo po vrnitvi leta 1940 odpeljanih umetnin. Naše umetnine bodo pokazale, da ne znamo oziroma nismo sposobni skrbeti za del tako pomembne dediščine, ki smo jo hoteli pripeljati iz Italije. Kakšen bo učinek takega sodelovanja na mednarodni prireditvi, je zame osebno veliko vprašanje.


02.09.2020

Mediji so tisti, ki ohranjajo krhke družbene vezi

"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo


19.08.2020

Peter Svetina, varuh človekovih pravic

Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo


05.08.2020

Turizem nas je prehitel

Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.


29.07.2020

Pandemija ne sme biti izgovor za korupcijo

Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.


22.07.2020

Smo pripravljeni na koronaaplikacijo?

Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.  


15.07.2020

Krojenje medijev po slovensko

Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.


08.07.2020

Otoki upanja - Boštjan Videmšek o pionirjih boja s podnebno krizo

Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.


01.07.2020

Digitalni begunci

Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo


24.06.2020

Okolje ne pozablja: Živo srebro in radon v Idriji

Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.


17.06.2020

Poček – bitka za vodo med Davidom in Goljatom

Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.


10.06.2020

Prostora za sodelovanje javnosti pri oblikovanju proračuna pri nas ni

Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.


03.06.2020

Epidemija je pokazala, da je uvedba dolgotrajne oskrbe nujna

Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.


27.05.2020

Delo na daljavo bo postalo nova normalnost

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


06.05.2020

Velenje v strahu pred socialno stisko

V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?


29.04.2020

Nevladne organizacije so pomemben steber demokratične družbe

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.


11.03.2020

Okolje ne pozablja: Evidence ni

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.


04.03.2020

Okolje ne pozablja: Anhovo

Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.


26.02.2020

Okolje ne pozablja: Svinec v Zgornji Mežiški dolini

V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.


19.02.2020

Dušan Plut in njegovo doživljanje afere s PCB v osemdesetih

Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.


19.02.2020

Okolje ne pozablja: PCB v Beli krajini

V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.  


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov