Tudi v letošnjem letu smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli opozorili na številne teme, ki tako ali drugače krhajo naše pravice. Izkoriščanje posameznika pogosto gre z roko v roki z izkoriščanjem okolja, zato se nam bo pri pregledu oddaj Kje pa vas čevelj žuli v letu 2016 s svojimi komentarji pridružil filozof in okoljski analitik Luka Omladič.

Izkoriščanje domačih delavcev

“Ljudje ostajajo doma zaradi depresije, anksioznosti, negotovosti, vseh simptomov, ki se dotikajo izgorelosti,” je v eni od letošnjih oddaj, v kateri smo opozorili na ravnanje z varnostniki na ljubljanskem letališču, stanje v Sloveniji opisala dr. Metoda Dodič Fikfak.

“Delo, ki je po svoji naravi kreativno, skupnostno, nekaj, zaradi česar je človek človek, postaja nekaj, kar je človeku tuje in nasprotno. Človek se počuti doma samo še doma, v tako imenovanem prostem času. Delo ne ustvarja več človekove potrebe, ustvarja samo še plačo. Človekove potrebe potem zapolnjujemo s konzumerizmom, neskončnim kupovanjem igračk. S kemičnimi sredstvi in konzumerizmom to odtujitev samo še poglabljamo,” pravi Luka Omladič.

Izkoriščanje tujih delavcev

Letos smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli razkrili tudi ‘sladko’ izkoriščanje bolgarskih delavcev v podjetju Incom. V redakcijo smo prejšnji teden prejeli anonimno pismo, v katerem opisujejo še nova kriminalna ozadja v – v Bolgariji ustavnovljenem – podjetju Tihe BGR, ki je Incomu zagotavljalo delovno silo. Inšpektorat za delo je Incomu prepovedal nadaljnje zagotavljanje delovne sile prek tega podjetja, zato so bližnji sorodniki akterjev Tihe BGR ustanovili novo podjetje v Sloveniji. V anonimni izjavi med drugim piše, da delavcem resno grozijo, da ne smejo govoriti z novinarji. Po drugi strani so se delavci Incoma podpisali pod peticijo, v kateri izražajo lojalnost delodajalcu in lastniku – enemu od najbogatejših Slovencev. Peticija je napisana v lepem slovenskem jeziku, delavci, s katerimi smo govorili mi, se sicer izražajo bridko prizemljeno. Omladič pravi: “Ljudje živijo v strahu, v okoliščinah, v katerih obstoj delovnega mesta postaja vse večji fetiš. Z obljubo delovnega mesta lahko kupite tako rekoč vsako lojalnost.”

Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček opisuje, kako so njihov nadzor v tem podjetju skušali otežiti tudi z odvetniškimi družbami. “Zatrjevale so, da je delodajalcu v Bolgariji vse zgorelo, da se do teh podatkov preprosto ne da priti. Na vseh ravneh, na katerih je mogoče zavirati postopek, so postopek zavirali. To ni dopustno.”

Luka Omladič: “Gotovo lahko ugotovimo, da je tako izkoriščanje nemoralno, tudi nezakonito, da je v nasprotju s temeljnim načinom pravičnosti, da moramo ljudi obravnavati enako, ne glede na to, ali so iz Bolgarije ali iz Slovenije. Ne smemo jih obravnavati, kot je rekel filozof Kant, kot sredstva. Sužnji so tak primer, ko je človek obravnavan zgolj kot sredstvo. Številni primeri izkoriščanja tujih delavcev so tako rekoč na tej ravni – na ravni suženjstva. Ko smo z njimi ravnali kot s sredstvom, smo odpravili njihovo človečnost. Odpravili pa smo tudi svojo človečnost, če to dopuščamo.”

Po Omladiču je bistven sistemski okvir, v katerem se dogaja izkoriščanje delavcev.

“Sistem temelji na izkoriščanju. Čim bolj jih izkorišča, večji dobiček dela. Zato jih tudi izkorišča do konca, to je do točke, dokler ga nekdo ne ustavi.”

Izkoriščanje okolja

V oddaji Kje pa vas čevelj žuli smo se dotaknili tudi številnih tem, ki so povezane z okoljem. Opozorili smo na problematičnost novega okoljskega zakona, uredbe o pitni vodi, uredbe o stanju tal. Uroš Macerl iz Eko kroga pravi: “Vse zakonodajne spremembe se žal dogajajo v prid lažjega in večjega onesnaževanja okolja, manj preglednosti, predvsem pa težjega vključevanja civilne družbe v postopke.”

Omladič pravi, da je pravna zmaga, ki jo je Eko krog letos dosegel proti štirim glavnim onesnaževalcem v Zasavju, nekaj prelomnega.

Izkoriščanje zemlje 

Po Omladičevem mnenju je v javnosti najbolj spregledan in zapostavljen globalni okoljski problem uničevanje tal, plodne prsti.

Svet ima samo še za 60 let takšnih rastnih pogojev za kmetijske rastline kot danes. Glede na svetovne potrebe po hrani Združeni narodi ocenjujejo, da bi letno potrebovali šest milijonov hektarjev novih kmetijskih zemljišč. Namesto tega jih zaradi različnih razlogov letno izgubimo 12 milijonov hektarjev, opozarja Omladič. “Izgubo rodovitne zemlje lahko brez vsakršnega pretiravanja ocenimo kot eno od največjih groženj temeljnih človekovih pravic in preživetja v prihodnosti.”

Rešitev je v novih idejah

Omladič se boji, da celovita rešitev ne bo mogoča brez resnega izstopa iz tega konzumerističnega načina življenja, tudi na področju prehranjevanja, ki nam nalaga nevzdržne prehranjevalne navade in želje.

“Izkoriščanje ljudi in izkoriščanje okolja je nekaj, kar je med seboj neposredno povezano. Ta neskončna potreba po zagotavljanju materialnega toka produktov, vse večje produkcije, je nekaj, kar neposredno privede v izkoriščanje omejenih naravnih virov. Jasno je, da na ta način to ne bo šlo.”

Rešitve Omladič vidi v novih idejah, ki počasi vrejejo na dan, na primer z univerzalnim temeljnim dohodkom.