Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Enaka embalaža, drugačna vsebina pri prehranskih izdelkih v različnih državah – praksa, ki je bila že nekaj časa predmet gostilniških debat, po politični ofenzivi iz držav Višegrajske skupine pa je postala tudi izpostavljena tema v Evropski uniji. Raziskave v državah tako imenovanega »vzhoda« so pokazale, da razlike obstajajo, ni pa še splošnega strinjanja ali načrta, kako obravnavati to problematiko. V oddaji pregledamo rezultate slovenskih raziskav in se vprašamo o etičnosti ravnanja ponudnikov in odgovornosti potrošnikov.
Različni vsebina živil v enakih embalažah na tako imenovanem vzhodnem in zahodnem trgu v EU je postala tudi političen, ne le potrošniški problem
Velike blagovne znamke in trgovske verige postavljajo na police tako imenovanih zahodnih in vzhodnih držav različne izdelke z identičnimi ali vsaj zelo zelo podobnimi embalažami. Na to problematiko so letos naglas začele opozarjati predvsem štiri članice Evropske unije – Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska –, povezane v Višegrajsko skupino, iniciativi so se pozneje pridružile še druge države, tudi Slovenija. Čeprav so v različnih državah analizirali različne izdelke, vsaka raziskava pa je uporabljala tudi različne metode, so izsledki teh raziskav še vedno jasen kazalec, da take prakse na trgu so.
Oglasila se je Evropska komisija. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je pred tremi tedni v govoru dejal, da noče drugorazrednih potrošnikov v Evropski uniji. Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova je bila na novinarski konferenci prejšnji teden ostra.
“Upam , da so ponudniki dobili jasno sporočilo, da morajo dvigniti kakovost izdelkov v državah, v katerih je ta nižja.” – Vera Jourova
V Sloveniji je najobsežnejšo raziskavo spomladi in poleti opravila Zveza potrošnikov po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Preučevali so iste skupine izdelkov, kot so jih postavljali v ospredje v drugih državah. Po opravljenih analizah so primerjali rezultate za 32 parov izdelkov, kupljenih v Sloveniji in Avstriji; pri desetih so odkrili razlike.
“Del problema je tiranija ponudbe. Zaradi tega prihaja do večjih ali manjših razlik, ki so bolj ali manj utemeljene.” – Breda Kutin, Zveza potrošnikov Slovenije
Slovenske raziskave so torej pokazale na nekaj spornih praks trgovcev, težko pa je oceniti njihov obseg. Rezultate v Sloveniji je težko primerjati z raziskavami iz drugih držav. Te pri raziskovanju niso imele enotne metodologije, raziskave pa so izvajale tudi različne organizacije.
“Bombardirani smo z reklamami, to nas sili v odločitve za izdelke, ki jih drugače sploh ne bi izbrali.” – Matjaž Guček, Uprava za varno hrano
Evropska komisija je kot enega izmed ukrepov napovedala tudi program »naming and shaming«, torej javno objavo imen podjetij, ki na trge pošiljajo izdelke različnih kakovosti. Tak program bodo začeli šele po vzpostavitvi enotne metodologije za raziskovanje trga v celotni EU. Skupni raziskovalni center EU v sodelovanju s pristojnimi ustanovami v članicah pripravlja metodologijo, ki bo omogočala primerjave in dokaze za razpravo.
“Proizvajalci so dobili medijsko in javno zaušnico, pričakujem da bodo nehali delati razlike.” – Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Enaka embalaža, drugačna vsebina pri prehranskih izdelkih v različnih državah – praksa, ki je bila že nekaj časa predmet gostilniških debat, po politični ofenzivi iz držav Višegrajske skupine pa je postala tudi izpostavljena tema v Evropski uniji. Raziskave v državah tako imenovanega »vzhoda« so pokazale, da razlike obstajajo, ni pa še splošnega strinjanja ali načrta, kako obravnavati to problematiko. V oddaji pregledamo rezultate slovenskih raziskav in se vprašamo o etičnosti ravnanja ponudnikov in odgovornosti potrošnikov.
Različni vsebina živil v enakih embalažah na tako imenovanem vzhodnem in zahodnem trgu v EU je postala tudi političen, ne le potrošniški problem
Velike blagovne znamke in trgovske verige postavljajo na police tako imenovanih zahodnih in vzhodnih držav različne izdelke z identičnimi ali vsaj zelo zelo podobnimi embalažami. Na to problematiko so letos naglas začele opozarjati predvsem štiri članice Evropske unije – Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska –, povezane v Višegrajsko skupino, iniciativi so se pozneje pridružile še druge države, tudi Slovenija. Čeprav so v različnih državah analizirali različne izdelke, vsaka raziskava pa je uporabljala tudi različne metode, so izsledki teh raziskav še vedno jasen kazalec, da take prakse na trgu so.
Oglasila se je Evropska komisija. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je pred tremi tedni v govoru dejal, da noče drugorazrednih potrošnikov v Evropski uniji. Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova je bila na novinarski konferenci prejšnji teden ostra.
“Upam , da so ponudniki dobili jasno sporočilo, da morajo dvigniti kakovost izdelkov v državah, v katerih je ta nižja.” – Vera Jourova
V Sloveniji je najobsežnejšo raziskavo spomladi in poleti opravila Zveza potrošnikov po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Preučevali so iste skupine izdelkov, kot so jih postavljali v ospredje v drugih državah. Po opravljenih analizah so primerjali rezultate za 32 parov izdelkov, kupljenih v Sloveniji in Avstriji; pri desetih so odkrili razlike.
“Del problema je tiranija ponudbe. Zaradi tega prihaja do večjih ali manjših razlik, ki so bolj ali manj utemeljene.” – Breda Kutin, Zveza potrošnikov Slovenije
Slovenske raziskave so torej pokazale na nekaj spornih praks trgovcev, težko pa je oceniti njihov obseg. Rezultate v Sloveniji je težko primerjati z raziskavami iz drugih držav. Te pri raziskovanju niso imele enotne metodologije, raziskave pa so izvajale tudi različne organizacije.
“Bombardirani smo z reklamami, to nas sili v odločitve za izdelke, ki jih drugače sploh ne bi izbrali.” – Matjaž Guček, Uprava za varno hrano
Evropska komisija je kot enega izmed ukrepov napovedala tudi program »naming and shaming«, torej javno objavo imen podjetij, ki na trge pošiljajo izdelke različnih kakovosti. Tak program bodo začeli šele po vzpostavitvi enotne metodologije za raziskovanje trga v celotni EU. Skupni raziskovalni center EU v sodelovanju s pristojnimi ustanovami v članicah pripravlja metodologijo, ki bo omogočala primerjave in dokaze za razpravo.
“Proizvajalci so dobili medijsko in javno zaušnico, pričakujem da bodo nehali delati razlike.” – Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko
"Novinarstvo je v krizi" je besedna zveza, ki je praktično navzoča ves čas. Zato si bomo zastavili dve temeljni vprašanji novinarstva: Kaj se dogaja? In kaj to pomeni? Predvsem pa: kako to, kar se dogaja, vpliva na razvoj družbe. Kam nas torej kot družbo lahko pripelje nova predlagana zakonodaja v Sloveniji? Sogovornika: Sonja Merljak Zdovc, odgovorna urednica spletnega časopisa Časoris, in izr. prof. Peter Sekloča, Fakulteta za humanistične vede Univerze na Primorskem Foto: Bobo
Kaj govori skrb vzbujajoče dejstvo, da je kar 200 priporočil varuha človekovih pravic iz preteklih let še vedno neuresničenih? Pogovor z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina. Foto: Bobo
Znamenito primorsko mestece Kobarid je predvsem med turistično sezono prometno zelo obremenjeno. Premikanje po gručastem mestnem jedru, kjer so nekoč švigale zgolj vespe in fički, je danes skoraj nemogoče, tako zaradi velikosti vozil kot gostega prometa. O prometnih zagatah in predvidenih rešitvah se je Damjan Zorc med drugimi pogovarjal tudi z županom Markom Matajurcem.
Novi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi je nastopil svoj mandat v dneh, ko je Slovenijo zajel prvi val epidemije covida 19. Poznavalci opozarjajo, da kriza, v kateri smo se znašli, prinaša tudi več priložnosti za korupcijo in goljufije. Kako deluje KPK v tej nenormalni normalnosti, o težavah funkcionark in funkcionarjev z navzkrižji interesov, viziji novega predsednika in tudi o čevljih njegovega predhodnika.
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Spremembe Zakona o RTV Slovenija bi imele velike posledice za delovanje javnega zavoda in slovensko družbo, prav tako bi medijsko krajino močno spremenila Zakon o medijih in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Zakaj vladni predlogi medijske reforme ne ponujajo dobrih rešitev, zakaj so neodvisni mediji zaradi pritiskov politike vedno bolj pomembni in kakšen status imajo javni servisi v zrelih demokracijah. Napovedane spremembe postavljamo v kontekst tako slovenske kot širše družbe in politike.
Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.
Glavna prtljaga sodobnega migranta ni kovček, ampak pametni telefon. foto: Srdjan Živulović/Bobo
Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.
Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.
Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.
Vito Flaker poudarja, da skupnostna oskrba zagotavlja večjo varnost v primeru epidemij, in izpostavlja, da se nobena dosedanja vlada, vključno s sedanjo, nikoli ni zares lotila dezinstitucionalizacije in uvajanja dolgotrajne oskrbe, ki bi lahko v pomembnem deležu na kvaliteten način nadomestila institucionalno varstvo. Ljudje so doma bolj suvereni kot v institucijah.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?
Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja smo potegnili črto pod prve štiri oddaje, torej onesnaženost Celja, Bele krajine, Mežice in Anhovega. Da ne bi pozabili. Izpostavili smo tudi, da to še zdaleč niso edina problematična območja, ki vplivajo na zdravje ljudi, pa tudi, da Slovenija še vedno nima niti evidence teh območij.
Po proizvodnji azbesta danes v Anhovem sosežigajo odpadke. Prelomljene obljube, dvom o meritvah, smrad, predvsem pa težke bolezni se že kažejo tudi v izseljevanju mladih.
V tokratni oddaji iz serije Okolje ne pozablja opozorjamo na onesnaženost s svincem v Mežiški dolini. Svinec med drugim vpliva na živčni sistem in niža inteligenčni kvocient. Onesnaževanje s svincem se še kar nadaljuje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V oddaji iz serije Okolje ne pozablja tokrat o problemu PCB-ja v Beli krajini. Dušan Plut, ki je v osemdesetih razkril izjemno presežene vrednosti enega najbolj škodljivih organskih onesnaževal v reki Krupi, je prepričan, bi temu problemu morali namenjati bistveno večjo pozornost. PCB se razgrajuje zelo počasi, vendar se s tem problemom v Beli krajini danes sistematično ne ukvarja nihče. Gre za nekakšen tabu.
Neveljaven email naslov