Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Po letih opozarjanja, da je v Sloveniji nujno sistemsko urediti osebno asistenco, je skupina invalidskih organizacij, združenih v Mrežo za dezinstitucionalizacijo, pripravila nov predlog zakona o osebni asistenci.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Zakaj moramo imeti za rušenje starih objektov projektno dokumentacijo in kaj je z rušenjem objektov, ki so pod spomeniškim varstvom? O birokratskih postopkih Marjan Jerman.
Od odpisa dolgov do novega sistema izvršb v letu 2015 Primeri kažejo, da civilna družba rešuje res velikanske življenjske stiske namesto socialnega sistema, ki je kljub neštetim opozorilom strokovnjakov in medijev še zmeraj zbirokratiziran
Med čebelarji se najmanj že desetletje javno šepeta o uporabi in prodaji spornih, neregistriranih zdravil za zatiranje varoje pri čebelah; najnovejše razkritje o zdravju nevarnih kemikalijah v slovenskem medu in še zlasti satju pa je vrglo slabo luč na celotno slovensko čebelarstvo dejavnost. Kako varen je slovenski med, kako poučeni so čebelarji in zakaj je uspelo dvomljivemu trgovcu kar deset let izigravati inšpektorje, smo raziskovali v oddaji Kje pa vas čevelj žuli?
To nedeljo bomo spet šli na referendum. Že drugič bomo odločali o izenačitvi pravic istospolnih in raznospolnih parov, tokrat po novih pravilih. Cena, ki jo bomo plačali, ni le tri milijone evrov, ampak tudi porast sovražnega govora. Prvič se je zgodilo, da je morala javna RTV nastop enega izmed organizatorjev kampanje prekrivati s piski. O tem bosta govorila Lado Ambrožič, varuh pravic gledalcev in poslušalcev, ter Dušan Vučko, direktor državne volilne komisije.
Vse večji del nakupov potrošniki opravijo v spletnih trgovinah. Te omogočajo enostavno poslovanje, personalizirano izkušnjo in mnogokrat tudi nižje cene, a ob morebitnih težavah z blagom lahko kupec zaide tudi v zapletene postopke uveljavljanja garancije ali vračila kupnine. Tržni inšpektorat je v zadnjem letu opravil poostren nadzor nad 80 slovenskimi spletnimi trgovinami in skoraj v vseh primerih so odkrili nepravilnosti. Katerih pasti se je treba izogibati pri poslovanju s tujimi spletnimi trgovinami, kako zakonodaja ščiti potrošnike in na katere institucije se ti lahko obrnejo v težavah?
Delilniki toplote so lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah ob vgradnji v povprečju stali približno 160 evrov. Dobra tretjina vprašanih v nedavni raziskavi o energetski učinkovitosti Slovenije zdaj plačuje nižje stroške ogrevanja kot prej, skoraj 20 odstotkov jih plačuje več. Delež teh so želeli na Ministrstvu za infrastrukturo zmanjšati s sprejetjem novega pravilnika o delitvi stroškov, ki je začel veljati prejšnji mesec. Kritik je veliko, številni menijo, da pravilnik stanovalce namesto k varčevanju spodbuja k pretiranemu gretju. V primeru, da pri večini stanovalcev delilniki pokažejo manj kot 40 odstotkov povprečja porabljene energije v stavbi, se namreč domneva, da podatkov ni, in tako vsi stanovalci ogrevanje plačajo po kvadraturi.
Krajani Škofljice in Lavrice so nad predlagano gradnjo štiripasovnice na Dolenjski cesti ogorčeni, saj da bo grobo posegla v njihov življenjski prostor. A o tripasovnici ali obvoznici lahko zgolj sanjajo.
Nedvomno prinaša elektronska oblika receptov za zdravila številne prednosti pred dosedanjo, papirnato. Vendar pa se je kljub dolgoletnim pripravam in prehodnem roku ob uvedbi zatikalo tako v lekarnah kot v zdravniških ordinacijah. Kaj je šlo narobe in kako je sistem pripravljen na skorajšnjo vključitev bolnišnic in uvedbo elektronskih napotnic, izvidov in druge oblike komunikacije v zdravstvu?
V Kranju je moralo svoja vrata zapreti še eno samoniklo kulturno prizorišče. Štiri leta delujoči Trainstation Squat, kjer so na leto izvedli približno 140 dogodkov, ni izpolnjeval inšpekcijskih pogojev. Največje mesto na Gorenjskem, kjer je mladinsko organiziranje podpovprečno razvito, tako spet nima nekomercialnega ali alternativnega prizorišča. Kaj to pomeni za kulturno sceno v Kranju in kakšne so mogoče rešitve za pisano stavbo ob železniški postaji?
Vaščani zgornjega dela vasi Brezovica v občini Metlika imajo velike težave s cesto, ki pelje do njihovih hiš in večkrat prečka državno mejo. Nekaj sto metrov namreč poteka po slovenskem ozemlju pa spet po hrvaškem pa spet slovenskem?
Organizacija in pomoč tako velikemu številu prihajajočih migrantov in beguncev, ki prečkajo Slovenijo, so na robu zmogljivosti. Sprejemni in nastanitveni centri pokajo po šivih, a zagotavljanje zavetja, hrane in osnovnih življenjskih potreb izčrpanim prebežnikom je človeška obveza. Je organizacija prostovoljcev, ki se trudijo po najboljših močeh ustrezna, jih je dovolj, so ustrezno usposobljeni? O izkušnjah bodo govorili prostovoljni humanitarni delavci sami, odgovore pa bomo iskali tudi pri predstavnici Rdečega križa Slovenije.
Dolgo pričakovan projekt odpisa dolgov socialno najšibkejšim dober teden pred iztekom kaže na nepričakovano pičel odziv. So bila res kriva le previsoka pričakovanja, ali pa zakonska podlaga ni zaznala bistva problemov in so zato brez možnosti za odpis ostali tudi tisti, ki ga najbolj potrebujejo? Kaj je šlo narobe in ali je v zadnjih dneh pred iztekom mogoče še kaj popraviti?
Po veljavni uredbi bodo obvezani vsi, ki nimajo svojih objektov-hiš priključenih na javno kanalizacijsko omrežje, do 31. decembra 2017 na lastne stroške zgraditi svoje čistilne naprave. Takšna naprava stane nekaj tisoč evrov. Sedaj so svoj lonček primaknila še nekatera komunalna podjetja, saj lastnike takšnih objektov silijo k podpisu pogodbe o pregledu in odvozu odpadnih voda, čeprav zakon tega ne predvideva.
Lastnike hiš v bližini ponora Jačka v središču Logatca, kamor se stekajo prečiščene odplake iz tamkajšnje posodobljene in razširjene komunalne čistilne naprave, razburjajo večkratni pojavi snovi različnih barv, ki s temi vodami ponikajo v kraško podzemlje. Moti jih tudi hrup, ki ga povzroča naprava, na občini pa zagotavljajo, da bo ta po zaključku poskusnega obratovanja delovala povsem nemoteče.
Preventivne preglede za otroke in mladostnike iz Selške in Poljanske doline bodo do nadaljnjega opravljali pediatri v škofjeloškem zdravstvenem domu. Strokovni kolegij za pediatrijo je namreč ocenil, da četudi obnovljeni, prostori zdravstvenih domov niso ustrezni.
Neveljaven email naslov
