Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
676 epizod
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Prejšnji teden smo v oddaji Požarno varnost uravnava trg izpostavili liberalizacijo področja požarne varnosti pri graditvi objektov. Ali je država spremenila pogled na vsebinski nadzor kot na nepotrebno administrativno oviro? V tokratni oddaji boste slišali tudi direktorja Kemisa Emila Nanuta. Zakaj v delu, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatskih požarnih naprav in kaj načrtuje Kemis v prihodnje?
Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev je država odprla lov na slabe rešitve
Z letom 2013 je ministrstvo za obrambo ukinilo požarna soglasja h gradbenemu dovoljenju. Generalna sekretarka Slovenskega združenja za požarno varstvo Mateja Gris:
“Uradniki pravijo, da je to za vlagatelje nepotrebna administrativna ovira. Če je vse prepuščeno kapitalu in se po poti zmanjševanja stroškov tudi pri graditvi opuščajo vsi preventivni ukrepi, lahko to privede do anomalij. Bojimo se, da bo tega vse več.”
Vseh požarov na kompleksnih industrijskih objektih je bilo lani 184, leto pred tem 162, leta 2015 pa 121. Skupno število vseh požarov je bilo lani 5.703, kar je 1.300 več kot leto pred tem. Število sicer niha.
Član upravnega odbora inženirske zbornice in odgovorni projektant požarne varnosti Aleš Glavnik ocenjuje, da je bilo v zadnjih 14 letih postavljenih več kot 40.000 stavb, za katere obstaja velika verjetnost, da nimajo vgrajene ustrezne požarne varnosti. Za približno 80 odstotkov stavb požarno varnost namreč načrtujejo pooblaščeni arhitekti in inženirji brez opravljenega strokovnega izpita s področja požarne varnosti. To je za požarno manj zahtevne stavbe država omogočila pred 14 leti.
Za požarno zahtevne objekte so bile do leta 2011 obvezne revizije projektov, med katerimi se je odkrilo veliko projektantskih napak. Po tem letu revizije niso več obvezne, država pa je omogočila tudi, da se požarna varnost ne načrtuje več po enotni zakonodaji ene države, ampak si lahko projektant svobodno izbira predpise.
“Z ukinitvami revizij, požarnih soglasij in sodelovanja požarnih inšpektorjev smo odprli lov na slabe rešitve. Prepričan sem, da lahko vlagatelj na trgu vedno najde projektanta, ki je pripravljen privoliti v ceno, ki si jo je zamislil.” – Aleš Glavnik
Inženirska zbornica je predlagala, da bi se z novim gradbenim zakonom predvidel neodvisni strokovni pregled projektne dokumentacije, tako da bi bil nad graditvijo omogočen nadzor požarne varnosti. “V medresorski obravnavi je to bilo označeno kot nepotrebno administrativno breme.”
Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Darko But pravi, da se nadzori nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom še vedno izvajajo, liberalizira pa se področje graditve objektov. “Administrativno breme se izpostavlja zaradi liberalizacije. Vlada je že pred letom 2012 sprejela akcijski načrt zmanjševanja administrativnih ovir za 25 odstotkov. Temu so se morale prilagajati zakonodaje. To velja še danes.”
V oddaji boste slišali tudi, zakaj župan občine Vrhnika Stojan Jakin meni, da bi država morala pregledati požarne predpise, kako direktor Kemisa Emil Nanut pojasnjuje, zakaj v prostoru, kjer je zagorelo, ni bilo avtomatske gasilne naprave in koliko namerava Kemis v požarno varnost vložiti pri sanaciji, ter vodjo intervencije Boštjana Turka, ki želi, da bi se dalo več poudarka na požarno varstvo in varovanje okolja.
Dr. Aleš Jug: “Neki instrument prisile mora biti. Tujina ima dva – prvi je država, drugi pa zavarovalnica.”
Raziskava o požarni varnosti v slovenskih trgovskih centrih.
Kemis – bolezni se bodo lahko pojavile šele čez leta
Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami
Vse več je otrok s specifičnimi učnimi težavami, zaradi prepozne pomoči pa je vse več tudi tistih, ki imajo kompleksnejše motnje. Tudi v šolskem sistemu ne izvajajo prilagoditev in ne zagotavljajo dodatne pomoči otrokom s priporočili, zato starše pravzaprav spodbujajo, naj sprožijo postopek pridobivanja odločb za usmerjanje.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
Slovenija je edina država v Evropski uniji, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Res pa je, da je bila ta še leta 2009 pri nas najnižja med vsemi evropskimi državami: manj kot odstotek in tudi danes smo (še) na šestem mestu po najnižji razliki. Še vedno, bi lahko znova poudarili. O čem sploh govorimo, ko govorimo o razliki v plači med spoloma in s katerimi ukrepi se jo lahko uspešno zmanjšuje? O tem v pogovoru z raziskovalko Evropskega inštituta za enakost med spoloma Jolanto Reingarde v oddaji Kje pa vas čevelj žuli.
Kako je spletna platforma za najem počitniških namestitev Airbnb posegla v slovenski nepremičninski trg in kako vpliva na življenje domačinov?
Tovorni promet na mejnem prehodu Obrežje se je letos v primerjavi z lanskim letom povečal za več kot štiri odstotke. Ob vse daljših kolonah tovornjaki s svežim sadjem in zelenjavo ob petkih pogosto ne uspejo preiti meje do 13. ure, ko svoje delo konča fitosanitarna inšpekcija. Polni tovornjaki zato za ves konec tedna obtičijo na Obrežju. Kljub temu da morajo ob tem ves čas imeti prižgan hladilnik, sta sadje in zelenjava v ponedeljek že v veliko slabšem stanju, kot sta bila v petek.
Požari v zbirnih centrih za odpadke kažejo tudi na pomanjkljivo regulacijo požarne varnosti pri skladiščenju in predelavi odpadkov. Požarna varnost je v veliki meri prepuščena lastnikom. Zakaj bi morali več vlagati v preventivo, namesto da gasimo požare, ko je že prepozno?
Na primerjalnem testu nerafiniranega bučnega olja Zveze potrošnikov Slovenije se je večina vzorcev izkazala za dobro, en izdelek pa je vseboval preveliko vsebnost pesticidov. Kot pojasnjuje namestnik generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) dr. Jernej Drofenik, so proizvod že umaknili iz prometa. V njem so bili tudi ostanki nevarnega pesticida aldrina, ki ima podobne lastnosti kot DDT in je prepovedan že več desetletij. Pri bučnem olju mora biti navedeno samo poreklo države proizvodnje, poreklo semena pa ne. Polovica vzorcev, ki jih vzorči UVHVVR, vsebuje ostanke pesticidov. Od 1 do 2 odstotka vzorcev presega dovoljeno vrednost.
Kakšno zdravstveno oskrbo tuji turisti sploh lahko dobijo pri nas? Kaj jim zagotavlja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in kaj, če je nimajo? Kam napotiti obolelega turista, ki ne sodi na urgenco? Na vprašanja je odgovarjala Eva Godina s Področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje ZZZS.
Nadzor kopalnih voda traja med kopalno sezono in sicer od 15. junija do 31. avgusta na celinskih vodah, na morju pa se začne že 1. junija in konča 15. septembra. Tveganje za okužbe se zaradi prisotnosti mikroorganizmov fekalnega izvora bistveno poveča na divjih kopališčih, kjer kakovosti vode ne spremlja nihče.
Zadnja leta so staranje prebivalstva, odnos do starosti, domovi za starejše pogoste teme pogovorov in razlogi za nezadovoljstvo. Zakaj smo se odločili, da izpostavimo združenje za dostojno starost Srebrna nit? Ker so v njem ljudje, ki želijo spremeniti odnos družbe in oblastnikov do starejših. Zbirajo informacije, svetujejo, spremljajo delo pristojnih ustanov, razkrivajo nepravilnosti. Napisali so že štiri pisma, v katerih javnost in pristojne, od predsednika vlade navzdol, opozarjajo na slabe razmere v domovih za starejše. Na zadnje pismo so jim zaenkrat po elektronski pošti poslali odgovore le avtomatski odzivniki.
Potrošniške organizacije, združene v Evropsko potrošniško organizacijo BEUC, med njimi je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so v pet točk strnile zahteve, ki jih naslavljajo tudi na vse, ki kandidirajo na evropskih volitvah.
Andrej Pleterski je prepričan, da bi uzakonitev evtanazije ljudem dala občutek, da se jim ni treba bati, da bi v končnem obdobju svojega življenja padli v majhno skupino ljudi, ki umirajo zelo mučeniško. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik opozarja, da naša družba še ni dovolj zrela za uzakonitev evtanazije. Obiskali bomo tudi Alenko Čurin Janžekovič, ki se je odločila za evtanazijo v Švici.
V oddaji Kje pa vas čevelj žuli boste slišali povzetek prvomajskih reportaž iz hrvaškega podjetja ITAS PRVOMAJSKA in slovenskega M TOM. Obe sta v lasti delavcev. V Sloveniji smo imeli že kar nekaj poskusov delavskih prevzemov, uspešen pa je bil samo eden. Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, bo med drugim pojasnila, zakaj teh prevzemov pri nas ni več, čeprav so v nekaterih evropskih državah nekaj običajnega.
Odkar je ljubezen, so tudi ljubezenske prevare. In odkar je splet, obstajajo spletne. Ljubezenske prevare na spletu pa so pravzaprav tudi dober posel na podlagi socialnega inženiringa. Po navadi se začnejo s prošnjo za prijateljstvo na Facebooku ali Instagramu, povezovanje pa lahko traja tudi po več mesecev, preden se pojavi potreba po denarju. Ravno zaradi čustvene vpletenosti so nakazani zneski potem lahko vrtoglavi.
Štirinajst dni po valu napovedanih odpovedi družinskih zdravnikov delo v zdravstvenih domovih za zdaj poteka nemoteno. V Kranju, kjer se je za odpoved odločilo največ, 23 zdravnikov, pa prve težave pričakujejo že prihodnji mesec, ko bodo zdravniki izkoristili letni dopust. Uresničitev nameravanih odpovedi bi obremenila tudi urgence, saj razen v Ljubljani v stalno pripravljenih ekipah sodelujejo tudi družinski zdravniki. Tudi predlog o uvozu tujih družinskih zdravnikov je za mnoge nerealen.
Kamniški gorski reševalci , ki so med bolj obremenjenimi, so ostali brez prostorov. Klobčič rešitve so začeli odvijati sami. Pogodba za nove prostore z lastnikom nepremičnin na območju nekdanje smodnišnice v Kamniku je podpisana, čaka jih obnova. Trenutno so v bivalnikih, ki jih je priskrbela država. Kamniški gorski reševalci in prostovoljci imajo voljo, denarja pa ne dovolj. Zato so se odločili tudi za organizacijo dobrodelnega koncerta in SMS donacije. Država, ki bo letos za delo 430 gorskih reševalcev namenila okoli 540 tisoč evrov, za samo ureditev prostorov sedemnajstih gorsko reševalnih postaj in društev nima zakonske osnove, zato bodo nujne spremembe. Kamniški primer pa ni osamljen, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Ustrezni prostori in dobra opremljenost pa so v času, ko imajo visoko usposobljeni prostovoljni gorski reševalci več kot 500 različnih posredovanj na leto, nepogrešljivi za nadaljnje delo v sistemu zaščite in reševanja.
V Sloveniji se vse bolj zavedamo pomena doma pridelane hrane in nujnosti večje samooskrbe. Toda intenzivno kmetijstvo ni najbolj okolju prijazno. Ne samo zaradi uporabe pesticidov in herbicidov, ampak tudi gnojil. Gnojenje zagotavlja rastlinam prehrano za rast in razvoj, vpliva pa tudi na vodo, ki jo pijemo, in biodiverziteto.
Nov varuh človekovih pravic Peter Svetina mesec dni po tem, ko je nasledil Vlasto Nussdorfer, ugotavlja, do bo treba še veliko pozornosti vložiti na področje enakopravnosti žensk, kot zelo pomembna pa jemlje tudi okoljska vprašanja. Trenutno se mu zdi najbolj pereče vprašanje stiske ljudi, ki ne morejo v domove za upokojence. Hkrati bi ljudje morali imeti možnost in pravico bivati v svojem lokalnem okolju. Napoveduje, da ne bo prijeten varuh do politikov.
Glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov se osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Toda energetskih in podnebnih ciljev ne bo mogoče doseči brez zmanjšanja rabe energije tudi v industriji. V studiu sta bila Andrej Gnezda iz fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Gregor Rome iz sektorja za kreditiranje Eko sklada.
Namesto zgodbe o uspehu kluba iz majhnega okolja in zgodbe o mladinski šoli, ki je čislana širom Slovenije, je krški nogomet pretresel boj za prevzem prvoligaša, izplen pa je slabši za vse vpletene.
Neveljaven email naslov
