Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gustav Mahler se je s svojo simfonijo št. 9 »poslovil od vseh tistih, ki jih je imel rad, in od sveta. In od svoje umetnosti, svojega življenja, svoje glasbe«, je trdil Willem Mengelberg, šef dirigent orkestra Concertgebouwod leta 1895 do 1945. Hkrati je simfonija oda lepoti življenja. To izjemno osebno delo je imelo vedno velik pomen za Orkester Concertgebouw. Nastop na zadnji božični matineji Bernarda Haitinka leta 1987 je še vedno vtisnjen v zavest številnih. Dirigent Daniel Harding pa je orkester skozi Mahlerjevo simfonijo vodil na koncertu 23. septembra lani najprej v Amsterdamu, nato pa še na turneji po Abu Dabiju, Španiji, Angliji in Švici. Mahlerjevo raziskovanje meja med življenjem in smrtjo, lepoto in bolečino je navdihnilo mladega nizozemskega skladatelja Ricka van Veldhuizena, da je leta 2019 napisal Mais le corps taché d'ombres/Toda telo obarvano s sencami, čudovito spremljevalno skladbo k Mahlerjevi deveti, ki sta jo naročila Orkester Concertgebouw in fundacija Mahler.
4 epizod
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po vsem svetu.
Gustav Mahler se je s svojo simfonijo št. 9 »poslovil od vseh tistih, ki jih je imel rad, in od sveta. In od svoje umetnosti, svojega življenja, svoje glasbe«, je trdil Willem Mengelberg, šef dirigent orkestra Concertgebouwod leta 1895 do 1945. Hkrati je simfonija oda lepoti življenja. To izjemno osebno delo je imelo vedno velik pomen za Orkester Concertgebouw. Nastop na zadnji božični matineji Bernarda Haitinka leta 1987 je še vedno vtisnjen v zavest številnih. Dirigent Daniel Harding pa je orkester skozi Mahlerjevo simfonijo vodil na koncertu 23. septembra lani najprej v Amsterdamu, nato pa še na turneji po Abu Dabiju, Španiji, Angliji in Švici. Mahlerjevo raziskovanje meja med življenjem in smrtjo, lepoto in bolečino je navdihnilo mladega nizozemskega skladatelja Ricka van Veldhuizena, da je leta 2019 napisal Mais le corps taché d'ombres/Toda telo obarvano s sencami, čudovito spremljevalno skladbo k Mahlerjevi deveti, ki sta jo naročila Orkester Concertgebouw in fundacija Mahler.
Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.
Ko Daniel Barenboim in Martha Argerich nastopita skupaj, ste lahko prepričani o legendarnem večeru; svetovna zvezdnika se poznata in občudujeta že od skupnega otroštva v Argentini. Na koncertu 22. decembra lani v Berlinski filharmoniji je bila Martha Argerich solistka v Beethovnovem drugem klavirskem koncertu, v katerem je mladi skladatelj manj bojevit kot v poznejših delih in je napisal pozitivno razposajeno glasbo. Daniel Barenboim – častni dirigent Berlinskih filharmonikov – je dirigiral tudi poetično Tretjo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki prehaja med durom in molom.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 26. januarja v Herkulovi dvorani v Münchnu izvedel Violinski koncert, op. 61 Ludwiga van Beethovna, novost Hitro, sanjska skica za veliki orkester Johannesa Wiedenhoferja in Enigma variacije, op. 36 sira Edwarda Elgarja. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Veronika Eberle, dirigiral je sir Simon Rattle.
Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati sta na koncertu 24. februarja v Berlinski filharmoniji izvedla Uverturo k operi Roparji razbitin britanske skladateljice Ethel Smyth, Simfonijo št. 3 v Es-duru, "Renska" Roberta Schumanna in Koncert za klavir in orkester z moškim zborom, op. 39 Feruccia Busonija. Solist je bil pianist Benjamin Grosvenor.
Neveljaven email naslov