Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nesrečna ljubezen potisne Gustava Mahlerja na pot Prve simfonije, oplojene s čustvi, ki so dosegla "toliko silovitosti, da so bruhala kot silovit hudournik", je zapisal takrat 27-letni skladatelj. Prva Simfonija »Titan« postavlja temelje Mahlerjevega kozmosa med spomine šumeče narave in pogrebno koračnico med strahom in grotesko. Violinski koncert ameriškega skladatelja Johna Adamsa, ki je nastal leta 1993, je postal prava klasika našega časa: kako se upreti zamahu njegove zadnje tokate? Oboje bomo spremljali nocoj na posnetku Filharmoničnega orkestra Francoskega radia s koncerta, ki ga je pod taktirko Jaapa van Zwedna izvedel 17. novembra lani v Parizu. V vlogi solistke je nastopila violinistka Simone Lamsma.
5 epizod
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po vsem svetu.
Nesrečna ljubezen potisne Gustava Mahlerja na pot Prve simfonije, oplojene s čustvi, ki so dosegla "toliko silovitosti, da so bruhala kot silovit hudournik", je zapisal takrat 27-letni skladatelj. Prva Simfonija »Titan« postavlja temelje Mahlerjevega kozmosa med spomine šumeče narave in pogrebno koračnico med strahom in grotesko. Violinski koncert ameriškega skladatelja Johna Adamsa, ki je nastal leta 1993, je postal prava klasika našega časa: kako se upreti zamahu njegove zadnje tokate? Oboje bomo spremljali nocoj na posnetku Filharmoničnega orkestra Francoskega radia s koncerta, ki ga je pod taktirko Jaapa van Zwedna izvedel 17. novembra lani v Parizu. V vlogi solistke je nastopila violinistka Simone Lamsma.
Svetovi se odpirajo ob igranju klavirja ruskega pianista Nikolaja Luganskega: ta glasbenik prodre v dela, ki jih igra, do najglobljih plasti in iz njih izvabi nepopisno lepoto, tudi v Drugem klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, ki ga je študiral že kot mladenič. Dirigent Stéphane Denève je za koncert z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina 14. aprila izbral še dela, ki se osredinjajo na svet pravljic in mitov – po Čarovnikovem vajencu Paula Dukasa sta sledila pogled Lere Auerbach na mit o Ikarju in balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.
Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.
Ko Daniel Barenboim in Martha Argerich nastopita skupaj, ste lahko prepričani o legendarnem večeru; svetovna zvezdnika se poznata in občudujeta že od skupnega otroštva v Argentini. Na koncertu 22. decembra lani v Berlinski filharmoniji je bila Martha Argerich solistka v Beethovnovem drugem klavirskem koncertu, v katerem je mladi skladatelj manj bojevit kot v poznejših delih in je napisal pozitivno razposajeno glasbo. Daniel Barenboim – častni dirigent Berlinskih filharmonikov – je dirigiral tudi poetično Tretjo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki prehaja med durom in molom.
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 26. januarja v Herkulovi dvorani v Münchnu izvedel Violinski koncert, op. 61 Ludwiga van Beethovna, novost Hitro, sanjska skica za veliki orkester Johannesa Wiedenhoferja in Enigma variacije, op. 36 sira Edwarda Elgarja. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Veronika Eberle, dirigiral je sir Simon Rattle.
Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati sta na koncertu 24. februarja v Berlinski filharmoniji izvedla Uverturo k operi Roparji razbitin britanske skladateljice Ethel Smyth, Simfonijo št. 3 v Es-duru, "Renska" Roberta Schumanna in Koncert za klavir in orkester z moškim zborom, op. 39 Feruccia Busonija. Solist je bil pianist Benjamin Grosvenor.
Neveljaven email naslov