Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprehod skozi 200 let francoske glasbe s tremi postanki bomo spremljali na posnetku koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki ga je 21. maja v Berlinski filharmoniji vodil Andris Poga.
Hector Berlioz je, navdušen nad Shakespearjem, Beethovnom in angleško igralko, s svojo umetnostjo iskal nekaj velikega, drznega, brez primere. Zložil je Fantastično simfonijo, jo strukturiral kot dramo, jo opisal kot zgodbo in vanjo čarobno vključil sebe: svojo ljubezen, ki poganja celotno delo kot glasbena ideja fixe, svoje razočaranje, svoje nočne more, ki jih povzročajo droge. Na koncu zmeša Valpurgino noč in Sodni dan. Berliozov sodobnik in sorodna duša je bil pesnik Charles Baudelaire, začetnik moderne poezije. Njegova poezija je navdihnila Henrija Dutilleuxa, da je napisal koncert za violončelo Ves daljni svet. Solist nas vodi skozi pet stavkov kot prizore iz videnja. Občutki in strasti se na začetku zbirajo in simbolično krožijo v nizu variacij. V drugem stavku je solist potisnjen v položaje, ki niso več dosegljivi – v pesem, ki presega vse. Spreten tretji stavek dobi diabolične in burleskne poteze. V finalu Dutilleux končno združi vse motive kot v sklepnem prizoru.
4 epizod
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbiramo najaktualnejše posnetke simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.
Sprehod skozi 200 let francoske glasbe s tremi postanki bomo spremljali na posnetku koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki ga je 21. maja v Berlinski filharmoniji vodil Andris Poga.
Hector Berlioz je, navdušen nad Shakespearjem, Beethovnom in angleško igralko, s svojo umetnostjo iskal nekaj velikega, drznega, brez primere. Zložil je Fantastično simfonijo, jo strukturiral kot dramo, jo opisal kot zgodbo in vanjo čarobno vključil sebe: svojo ljubezen, ki poganja celotno delo kot glasbena ideja fixe, svoje razočaranje, svoje nočne more, ki jih povzročajo droge. Na koncu zmeša Valpurgino noč in Sodni dan. Berliozov sodobnik in sorodna duša je bil pesnik Charles Baudelaire, začetnik moderne poezije. Njegova poezija je navdihnila Henrija Dutilleuxa, da je napisal koncert za violončelo Ves daljni svet. Solist nas vodi skozi pet stavkov kot prizore iz videnja. Občutki in strasti se na začetku zbirajo in simbolično krožijo v nizu variacij. V drugem stavku je solist potisnjen v položaje, ki niso več dosegljivi – v pesem, ki presega vse. Spreten tretji stavek dobi diabolične in burleskne poteze. V finalu Dutilleux končno združi vse motive kot v sklepnem prizoru.
Če pogledamo repertoar 43-letnega francoskega pianista Bertranda Chamayouja, lahko vidimo naklonjenost mistični strani literature od Franza Liszta do Olivierja Messiaena. To velja tudi za Aleksandra Skrjabina, ki ga je izbral za svoj prvi nastop s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna 24. maja v Kölnski filharmoniji. Njegov klavirski koncert v fis-molu je nastal pred znamenitimi deli, za katera je značilna žareča religiozno-okultna evforija, toda s svojim vznesenim sopostavljanjem najrazličnejših razpoloženj kaže daleč v prihodnost. Šostakovičeva Osma simfonija je silno ekspresivna in večplastna. Ta simfonična mojstrovina, dokončana leta 1943, odseva brutalnost vojne in človeško žalost. In na začetku programa stoji kompozicija Na pomladno juto Lili Boulanger.
Orkester Državna kapela iz Dresdna je 2. septembra na koncertu v operni hiši Semperoper v Dresdnu vodil dirigent Daniele Gatti in izvedel skladbo Ozarjena noč, op. 4, verzijo za godalni orkester Arnolda Schönberga, in Simfonijo št. 1 v D-duru, »Titan«, Gustava Mahlerja.
Sir Simon Rattle je 3. septembra debitiral kot novi šef dirigent Simfoničnega orkestra Bavarskega radia in naslednik Marissa Jansonsa na Berlinskem glasbenem festivalu s programom, ki džezovsko obravnava Bacha s Paulom Hindemithom, izvaja temnopolte pesnike »harlemske renesanse« skupaj z Alexandrom Zemlinskim in se konča v virtuoznem pohodu proti tragediji z Gustavom Mahlerjem.
Eksplozivna energija in šarm sta bila združena na koncertu Simfoničnega orkestra Švedskega radia, solistke pianistke Yuje Wang in dirigenta Ese-Pekke Salonena, ki so 26. avgusta nastopili v dvorani Berwald v Stockholmu na festivalu Baltsko morje. Začeli so z modernističnim Capricciem za klavir in orkester Igorja Stravinskega, ki vsakogar spravi v dobro voljo. Na programu sta bila tudi skladba Svetloba in gravitacija Kaije Saariaho ter mladosten in virtuozen Prvi klavirski koncert Sergeja Prokofjeva. Sibeliusova orkestralna zgodba o lahkomiselnem ženskarju Lemminkäinenu, znanem iz finske mitologije, odseva protagonistovo osebnost: igriv, zaljubljen in neustavljivo živahen, čeprav je v čudovito mračnem tretjem stavku, Labodu iz Tuonele, mogoče zaznati mero temačnosti, ki je značilna za Sibeliusa.
Neveljaven email naslov