Sprehod skozi 200 let francoske glasbe s tremi postanki bomo spremljali na posnetku koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki ga je 21. maja v Berlinski filharmoniji vodil Andris Poga. Hector Berlioz je, navdušen nad Shakespearjem, Beethovnom in angleško igralko, s svojo umetnostjo iskal nekaj velikega, drznega, brez primere. Zložil je Fantastično simfonijo, jo strukturiral kot dramo, jo opisal kot zgodbo in vanjo čarobno vključil sebe: svojo ljubezen, ki poganja celotno delo kot glasbena ideja fixe, svoje razočaranje, svoje nočne more, ki jih povzročajo droge. Na koncu zmeša Valpurgino noč in Sodni dan. Berliozov sodobnik in sorodna duša je bil pesnik Charles Baudelaire, začetnik moderne poezije. Njegova poezija je navdihnila Henrija Dutilleuxa, da je napisal koncert za violončelo Ves daljni svet. Solist nas vodi skozi pet stavkov kot prizore iz videnja. Občutki in strasti se na začetku zbirajo in simbolično krožijo v nizu variacij. V drugem stavku je solist potisnjen v položaje, ki niso več dosegljivi – v pesem, ki presega vse. Spreten tretji stavek dobi diabolične in burleskne poteze. V finalu Dutilleux končno združi vse motive kot v sklepnem prizoru.