Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.

Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da je eden od bistvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa testiranje prebivalcev. Slovenija še vedno sodi v vrh držav po številu izvedenih testiranj, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo te dni delajo po 16 ur na dan, testirajo veliko zdravstvenega osebja in zaposlenih v domovih za ostarele.

Kot je povedala prof. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na inštitutu izvedejo približno 600 testiranj na dan. Od tega je od tretjina do polovica takih testov, ki jih rutinsko izvedejo pri zdravstvenem in skrbstvenem osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele, pomemben delež predstavljajo tudi večkrat ponovljeni testi pri tistih bolnikih, okuženih z novo obliko koronavirusa, ki jih zadržijo v bolnišnici.

“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”

Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja

Vzrok za tolikšno razsežnost epidemije v Italiji je po njenem mnenju v več dejavnikih: od tega, da je imela Italija neposredno letalsko povezavo s Kitajsko, s čimer so lahko potencialne okužbe več tednov neposredno vstopale v državo, pa do sloga življenja, saj se Italijani radi družijo, objemajo in poljubljajo. Pomemben razlog je tudi v demografski podobi naše zahodne sosede, saj je po besedah Avšič-Župančeve po številu starajočega se prebivalstva v samem svetovnem vrhu.

Število okužb se bo po njenih besedah še naprej povečevalo tako v Evropi kot v obeh Amerikah, kaj se dogaja v tretjem svetu, pa po njenem sploh še ne vemo. “V Afriki stvari verjetno sploh nimajo pod nadzorom. Število bolnikov v Evropi in v Amerikah pa narašča veliko bolj strmo kot pred tedni na Kitajskem.”

“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”

Znova je poudarila nujnost tega, da karseda zajezimo naraščanje števila hujših oblik okužb za Covid-19. Njihovo število moramo zmanjšati na minimum. O stanju splošne prekuženosti oziroma doseženi imunosti v družbi pa bomo govorili, ko bo epidemija mimo, doda. Tudi sama polaga upanje v to, da bomo ob prizadevanjih za čim manjše število huje bolnih, delovanju že poznanih protivirusnih in ostalih zdravilnih učinkovin in čimprejšnji iznajdbi ustreznega cepiva, čim bolje prebrodili nastalo krizo.