Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da je eden od bistvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa testiranje prebivalcev. Slovenija še vedno sodi v vrh držav po številu izvedenih testiranj, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo te dni delajo po 16 ur na dan, testirajo veliko zdravstvenega osebja in zaposlenih v domovih za ostarele.
Kot je povedala prof. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na inštitutu izvedejo približno 600 testiranj na dan. Od tega je od tretjina do polovica takih testov, ki jih rutinsko izvedejo pri zdravstvenem in skrbstvenem osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele, pomemben delež predstavljajo tudi večkrat ponovljeni testi pri tistih bolnikih, okuženih z novo obliko koronavirusa, ki jih zadržijo v bolnišnici.
“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”
Vzrok za tolikšno razsežnost epidemije v Italiji je po njenem mnenju v več dejavnikih: od tega, da je imela Italija neposredno letalsko povezavo s Kitajsko, s čimer so lahko potencialne okužbe več tednov neposredno vstopale v državo, pa do sloga življenja, saj se Italijani radi družijo, objemajo in poljubljajo. Pomemben razlog je tudi v demografski podobi naše zahodne sosede, saj je po besedah Avšič-Župančeve po številu starajočega se prebivalstva v samem svetovnem vrhu.
Število okužb se bo po njenih besedah še naprej povečevalo tako v Evropi kot v obeh Amerikah, kaj se dogaja v tretjem svetu, pa po njenem sploh še ne vemo. “V Afriki stvari verjetno sploh nimajo pod nadzorom. Število bolnikov v Evropi in v Amerikah pa narašča veliko bolj strmo kot pred tedni na Kitajskem.”
“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”
Znova je poudarila nujnost tega, da karseda zajezimo naraščanje števila hujših oblik okužb za Covid-19. Njihovo število moramo zmanjšati na minimum. O stanju splošne prekuženosti oziroma doseženi imunosti v družbi pa bomo govorili, ko bo epidemija mimo, doda. Tudi sama polaga upanje v to, da bomo ob prizadevanjih za čim manjše število huje bolnih, delovanju že poznanih protivirusnih in ostalih zdravilnih učinkovin in čimprejšnji iznajdbi ustreznega cepiva, čim bolje prebrodili nastalo krizo.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Svetovna zdravstvena organizacija še vedno poudarja, da je eden od bistvenih ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije koronavirusa testiranje prebivalcev. Slovenija še vedno sodi v vrh držav po številu izvedenih testiranj, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo te dni delajo po 16 ur na dan, testirajo veliko zdravstvenega osebja in zaposlenih v domovih za ostarele.
Kot je povedala prof. Tatjana Avšič-Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, na inštitutu izvedejo približno 600 testiranj na dan. Od tega je od tretjina do polovica takih testov, ki jih rutinsko izvedejo pri zdravstvenem in skrbstvenem osebju v bolnišnicah in domovih za ostarele, pomemben delež predstavljajo tudi večkrat ponovljeni testi pri tistih bolnikih, okuženih z novo obliko koronavirusa, ki jih zadržijo v bolnišnici.
“Na inštitutu večkrat testiramo samo bolnike, ki so zdravljeni na Infekcijski kliniki v Ljubljani, da ugotovimo, kdaj v času prebolevanja virusa postanejo negativni.”
Vzrok za tolikšno razsežnost epidemije v Italiji je po njenem mnenju v več dejavnikih: od tega, da je imela Italija neposredno letalsko povezavo s Kitajsko, s čimer so lahko potencialne okužbe več tednov neposredno vstopale v državo, pa do sloga življenja, saj se Italijani radi družijo, objemajo in poljubljajo. Pomemben razlog je tudi v demografski podobi naše zahodne sosede, saj je po besedah Avšič-Župančeve po številu starajočega se prebivalstva v samem svetovnem vrhu.
Število okužb se bo po njenih besedah še naprej povečevalo tako v Evropi kot v obeh Amerikah, kaj se dogaja v tretjem svetu, pa po njenem sploh še ne vemo. “V Afriki stvari verjetno sploh nimajo pod nadzorom. Število bolnikov v Evropi in v Amerikah pa narašča veliko bolj strmo kot pred tedni na Kitajskem.”
“S takšno pandemijo se v zadnjem stoletju nismo spopadali, zato nobena od držav ni mogla biti pripravljena nanjo. Čeprav je tehnologija napredovala, je tudi tehnologija poleg globalizacije eden izmed krivcev za širjenje virusa. Ta trenutek so zdravstveni sistemi in nasploh pripravljenost držav po svetu na izjemno veliki preizkušnji. Nihče si ni predstavljal tako množičnega širjenja.”
Znova je poudarila nujnost tega, da karseda zajezimo naraščanje števila hujših oblik okužb za Covid-19. Njihovo število moramo zmanjšati na minimum. O stanju splošne prekuženosti oziroma doseženi imunosti v družbi pa bomo govorili, ko bo epidemija mimo, doda. Tudi sama polaga upanje v to, da bomo ob prizadevanjih za čim manjše število huje bolnih, delovanju že poznanih protivirusnih in ostalih zdravilnih učinkovin in čimprejšnji iznajdbi ustreznega cepiva, čim bolje prebrodili nastalo krizo.
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov