Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.
Študenti opozarjajo, da so v nezavidljivem in negotovem položaju, tako v bivanjskem, finančnem kot študijskem oziru: “Nihče ne vpraša, kako se počutimo, kako to doživljamo. Ker je samoumevno, mi smo mladi, mi moramo to vreči čez levo ramo in iti naprej.”
Nekateri so zaradi ukrepov pri zajezitvi koronavirusa čez noč ostali brez študentske sobe ali študentskega dela. Šestindvajsetletna študentka opozarja, da so rizična skupina zlasti tisti, ki se preživljajo sami, brez pomoči staršev.
“Ta virus je s seboj prinesel veliko virusov. Veliko nestrpnosti. Koga je treba eliminirati, kdo je tisti, ki nam odžira stvari. To smo študenti, kot po navadi. Včasih si ljudje ne znajo predstavljati, kako je, ko živiš iz rok v usta. In srečen si, če delaš več, ker veš, da boš plačal zneske na položnicah, kupil hlače, dal v sklad za počitnice. Odvisno, iz kakšne družine izhajaš, tudi doma pride prav pomoč. Imaš brata, sestro …”
Dvaindvajsetletna študentka mikrobiologije pripoveduje, da so študenti v stiski. “Ko nekdo jasno in glasno to tudi pove, se zgodi učinek domin. Bi bila pa vesela, če bi se na fakulteti na spletnih predavanjih o tem pogovorili ali organizirali spletno druženje. Starši živijo v finančni negotovosti, mi pa poleg tega ne vemo, kako bomo nadaljevali svoje izobraževanje.”
Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus, pojasnjuje, da je v kriznih razmerah največkrat spregledana prav mlada generacija.
“Moramo se zavedati, da so tudi oni ustvarjali gospodarsko rast, da so študenti tisti, ki držijo pokonci veliko sektorjev: gostinstvo, turizem, trgovino. Ne smemo jih spregledati.”
Na sindikatu Mladi plus so vladi in pristojnim organom predlagali, naj tistim, ki se bodo izkazali za upravičene, dodelijo finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače. Svoj predlog pa so na vlado naslovili tudi pri Študentski organizaciji Slovenije. Predlagajo, da se za dijake in študente izračuna povprečni mesečni bruto prihodek v zadnjih 12 mesecih. Na podlagi tega izračuna pa se dijakom in študentom nameni mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, to je 80 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka v zadnjih 12 mesecih.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.
Študenti opozarjajo, da so v nezavidljivem in negotovem položaju, tako v bivanjskem, finančnem kot študijskem oziru: “Nihče ne vpraša, kako se počutimo, kako to doživljamo. Ker je samoumevno, mi smo mladi, mi moramo to vreči čez levo ramo in iti naprej.”
Nekateri so zaradi ukrepov pri zajezitvi koronavirusa čez noč ostali brez študentske sobe ali študentskega dela. Šestindvajsetletna študentka opozarja, da so rizična skupina zlasti tisti, ki se preživljajo sami, brez pomoči staršev.
“Ta virus je s seboj prinesel veliko virusov. Veliko nestrpnosti. Koga je treba eliminirati, kdo je tisti, ki nam odžira stvari. To smo študenti, kot po navadi. Včasih si ljudje ne znajo predstavljati, kako je, ko živiš iz rok v usta. In srečen si, če delaš več, ker veš, da boš plačal zneske na položnicah, kupil hlače, dal v sklad za počitnice. Odvisno, iz kakšne družine izhajaš, tudi doma pride prav pomoč. Imaš brata, sestro …”
Dvaindvajsetletna študentka mikrobiologije pripoveduje, da so študenti v stiski. “Ko nekdo jasno in glasno to tudi pove, se zgodi učinek domin. Bi bila pa vesela, če bi se na fakulteti na spletnih predavanjih o tem pogovorili ali organizirali spletno druženje. Starši živijo v finančni negotovosti, mi pa poleg tega ne vemo, kako bomo nadaljevali svoje izobraževanje.”
Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus, pojasnjuje, da je v kriznih razmerah največkrat spregledana prav mlada generacija.
“Moramo se zavedati, da so tudi oni ustvarjali gospodarsko rast, da so študenti tisti, ki držijo pokonci veliko sektorjev: gostinstvo, turizem, trgovino. Ne smemo jih spregledati.”
Na sindikatu Mladi plus so vladi in pristojnim organom predlagali, naj tistim, ki se bodo izkazali za upravičene, dodelijo finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače. Svoj predlog pa so na vlado naslovili tudi pri Študentski organizaciji Slovenije. Predlagajo, da se za dijake in študente izračuna povprečni mesečni bruto prihodek v zadnjih 12 mesecih. Na podlagi tega izračuna pa se dijakom in študentom nameni mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, to je 80 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka v zadnjih 12 mesecih.
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija
Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič
Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi.
Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay
Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.
Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.
Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.
Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.
V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?
O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Neveljaven email naslov