Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.
Študenti opozarjajo, da so v nezavidljivem in negotovem položaju, tako v bivanjskem, finančnem kot študijskem oziru: “Nihče ne vpraša, kako se počutimo, kako to doživljamo. Ker je samoumevno, mi smo mladi, mi moramo to vreči čez levo ramo in iti naprej.”
Nekateri so zaradi ukrepov pri zajezitvi koronavirusa čez noč ostali brez študentske sobe ali študentskega dela. Šestindvajsetletna študentka opozarja, da so rizična skupina zlasti tisti, ki se preživljajo sami, brez pomoči staršev.
“Ta virus je s seboj prinesel veliko virusov. Veliko nestrpnosti. Koga je treba eliminirati, kdo je tisti, ki nam odžira stvari. To smo študenti, kot po navadi. Včasih si ljudje ne znajo predstavljati, kako je, ko živiš iz rok v usta. In srečen si, če delaš več, ker veš, da boš plačal zneske na položnicah, kupil hlače, dal v sklad za počitnice. Odvisno, iz kakšne družine izhajaš, tudi doma pride prav pomoč. Imaš brata, sestro …”
Dvaindvajsetletna študentka mikrobiologije pripoveduje, da so študenti v stiski. “Ko nekdo jasno in glasno to tudi pove, se zgodi učinek domin. Bi bila pa vesela, če bi se na fakulteti na spletnih predavanjih o tem pogovorili ali organizirali spletno druženje. Starši živijo v finančni negotovosti, mi pa poleg tega ne vemo, kako bomo nadaljevali svoje izobraževanje.”
Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus, pojasnjuje, da je v kriznih razmerah največkrat spregledana prav mlada generacija.
“Moramo se zavedati, da so tudi oni ustvarjali gospodarsko rast, da so študenti tisti, ki držijo pokonci veliko sektorjev: gostinstvo, turizem, trgovino. Ne smemo jih spregledati.”
Na sindikatu Mladi plus so vladi in pristojnim organom predlagali, naj tistim, ki se bodo izkazali za upravičene, dodelijo finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače. Svoj predlog pa so na vlado naslovili tudi pri Študentski organizaciji Slovenije. Predlagajo, da se za dijake in študente izračuna povprečni mesečni bruto prihodek v zadnjih 12 mesecih. Na podlagi tega izračuna pa se dijakom in študentom nameni mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, to je 80 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka v zadnjih 12 mesecih.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.
Študenti opozarjajo, da so v nezavidljivem in negotovem položaju, tako v bivanjskem, finančnem kot študijskem oziru: “Nihče ne vpraša, kako se počutimo, kako to doživljamo. Ker je samoumevno, mi smo mladi, mi moramo to vreči čez levo ramo in iti naprej.”
Nekateri so zaradi ukrepov pri zajezitvi koronavirusa čez noč ostali brez študentske sobe ali študentskega dela. Šestindvajsetletna študentka opozarja, da so rizična skupina zlasti tisti, ki se preživljajo sami, brez pomoči staršev.
“Ta virus je s seboj prinesel veliko virusov. Veliko nestrpnosti. Koga je treba eliminirati, kdo je tisti, ki nam odžira stvari. To smo študenti, kot po navadi. Včasih si ljudje ne znajo predstavljati, kako je, ko živiš iz rok v usta. In srečen si, če delaš več, ker veš, da boš plačal zneske na položnicah, kupil hlače, dal v sklad za počitnice. Odvisno, iz kakšne družine izhajaš, tudi doma pride prav pomoč. Imaš brata, sestro …”
Dvaindvajsetletna študentka mikrobiologije pripoveduje, da so študenti v stiski. “Ko nekdo jasno in glasno to tudi pove, se zgodi učinek domin. Bi bila pa vesela, če bi se na fakulteti na spletnih predavanjih o tem pogovorili ali organizirali spletno druženje. Starši živijo v finančni negotovosti, mi pa poleg tega ne vemo, kako bomo nadaljevali svoje izobraževanje.”
Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus, pojasnjuje, da je v kriznih razmerah največkrat spregledana prav mlada generacija.
“Moramo se zavedati, da so tudi oni ustvarjali gospodarsko rast, da so študenti tisti, ki držijo pokonci veliko sektorjev: gostinstvo, turizem, trgovino. Ne smemo jih spregledati.”
Na sindikatu Mladi plus so vladi in pristojnim organom predlagali, naj tistim, ki se bodo izkazali za upravičene, dodelijo finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače. Svoj predlog pa so na vlado naslovili tudi pri Študentski organizaciji Slovenije. Predlagajo, da se za dijake in študente izračuna povprečni mesečni bruto prihodek v zadnjih 12 mesecih. Na podlagi tega izračuna pa se dijakom in študentom nameni mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, to je 80 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka v zadnjih 12 mesecih.
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov