Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Sašo Dolenc je komunikator znanosti 2019 in tudi sodelavec Frekvence X. Pravi, da čas karantene ni bistveno spremenil njegovega delovnega dne: "Drugače je samo to, da nas je več doma."
"Zdaj smo v nekem trenutku, ko lahko neposredno spremljamo nove raziskave, jih dobivamo v branje sočasno s strokovnjaki."
Ob pandemiji koronavirusa smo ugotovili, da je mogoče ustaviti svet. Je mogoče razmišljati v smeri, da se bo delovanje znanosti spremenilo po pandemiji? "Tega še ne vemo, upam, da se bo znanost bolj odprla. Če so ideje odprte, tudi hitreje krožijo, hitreje se jih da preveriti. Lepo bi bilo, če bi se iz tega obdobja znanost kaj naučila. Da bi ta zagon, ki ga je zdaj dosegla, ostal dejaven."
"Zaradi te odprtosti znanosti bomo vsi postali malce bolj skeptični, gledali bomo bolj široko, ne bomo na prvo žogo zaupali vsakomur, pa tudi če ima ta znanstveni naziv."
Sašo Dolenc pravi, da so zdaj za strokovnjake težki časi, saj tega virusa pred meseci ni nihče poznal. "Težko se je odločati, ko nimaš trdnih podatkov. Zanašaš se na občutke, tvoje odločitve pa so pomembne za veliko ljudi. Pri nas smo sprejeli prave ukrepe ob pravem času, lahko zaupamo zdravstveni stroki." In se tudi opredeli do kritik Donalda Trumpa, pa Janeza Janše, da se Svetovna zdravstvena organizacija ni pravilno odzvala ob pandemiji.
"Svetovna zdravstvena organizacija se je izjemno dobro odzvala recimo pri epidemiji sarsa. Ko so dobili prvo obvestilo, da se je pojavila čudna pljučnica, so že čez nekaj dni vzpostavili povezavo med laboratoriji, začeli raziskovati in hitro prišli do ugotovitev, za kakšno bolezen gre in kako jo zdraviti."
"Zadeve so tudi ob pojavu koronavirusa začele hitro potekati. Kitajski znanstveniki so prebrali genom virusa, ga objavili, potem se je takoj začel postopek iskanja cepiva in morebitnih zdravil. Vse to je nekaj, kar koordinira Svetovna zdravstvena organizacija."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Sašo Dolenc je komunikator znanosti 2019 in tudi sodelavec Frekvence X. Pravi, da čas karantene ni bistveno spremenil njegovega delovnega dne: "Drugače je samo to, da nas je več doma."
"Zdaj smo v nekem trenutku, ko lahko neposredno spremljamo nove raziskave, jih dobivamo v branje sočasno s strokovnjaki."
Ob pandemiji koronavirusa smo ugotovili, da je mogoče ustaviti svet. Je mogoče razmišljati v smeri, da se bo delovanje znanosti spremenilo po pandemiji? "Tega še ne vemo, upam, da se bo znanost bolj odprla. Če so ideje odprte, tudi hitreje krožijo, hitreje se jih da preveriti. Lepo bi bilo, če bi se iz tega obdobja znanost kaj naučila. Da bi ta zagon, ki ga je zdaj dosegla, ostal dejaven."
"Zaradi te odprtosti znanosti bomo vsi postali malce bolj skeptični, gledali bomo bolj široko, ne bomo na prvo žogo zaupali vsakomur, pa tudi če ima ta znanstveni naziv."
Sašo Dolenc pravi, da so zdaj za strokovnjake težki časi, saj tega virusa pred meseci ni nihče poznal. "Težko se je odločati, ko nimaš trdnih podatkov. Zanašaš se na občutke, tvoje odločitve pa so pomembne za veliko ljudi. Pri nas smo sprejeli prave ukrepe ob pravem času, lahko zaupamo zdravstveni stroki." In se tudi opredeli do kritik Donalda Trumpa, pa Janeza Janše, da se Svetovna zdravstvena organizacija ni pravilno odzvala ob pandemiji.
"Svetovna zdravstvena organizacija se je izjemno dobro odzvala recimo pri epidemiji sarsa. Ko so dobili prvo obvestilo, da se je pojavila čudna pljučnica, so že čez nekaj dni vzpostavili povezavo med laboratoriji, začeli raziskovati in hitro prišli do ugotovitev, za kakšno bolezen gre in kako jo zdraviti."
"Zadeve so tudi ob pojavu koronavirusa začele hitro potekati. Kitajski znanstveniki so prebrali genom virusa, ga objavili, potem se je takoj začel postopek iskanja cepiva in morebitnih zdravil. Vse to je nekaj, kar koordinira Svetovna zdravstvena organizacija."
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov