Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Sašo Dolenc je komunikator znanosti 2019 in tudi sodelavec Frekvence X. Pravi, da čas karantene ni bistveno spremenil njegovega delovnega dne: "Drugače je samo to, da nas je več doma."
"Zdaj smo v nekem trenutku, ko lahko neposredno spremljamo nove raziskave, jih dobivamo v branje sočasno s strokovnjaki."
Ob pandemiji koronavirusa smo ugotovili, da je mogoče ustaviti svet. Je mogoče razmišljati v smeri, da se bo delovanje znanosti spremenilo po pandemiji? "Tega še ne vemo, upam, da se bo znanost bolj odprla. Če so ideje odprte, tudi hitreje krožijo, hitreje se jih da preveriti. Lepo bi bilo, če bi se iz tega obdobja znanost kaj naučila. Da bi ta zagon, ki ga je zdaj dosegla, ostal dejaven."
"Zaradi te odprtosti znanosti bomo vsi postali malce bolj skeptični, gledali bomo bolj široko, ne bomo na prvo žogo zaupali vsakomur, pa tudi če ima ta znanstveni naziv."
Sašo Dolenc pravi, da so zdaj za strokovnjake težki časi, saj tega virusa pred meseci ni nihče poznal. "Težko se je odločati, ko nimaš trdnih podatkov. Zanašaš se na občutke, tvoje odločitve pa so pomembne za veliko ljudi. Pri nas smo sprejeli prave ukrepe ob pravem času, lahko zaupamo zdravstveni stroki." In se tudi opredeli do kritik Donalda Trumpa, pa Janeza Janše, da se Svetovna zdravstvena organizacija ni pravilno odzvala ob pandemiji.
"Svetovna zdravstvena organizacija se je izjemno dobro odzvala recimo pri epidemiji sarsa. Ko so dobili prvo obvestilo, da se je pojavila čudna pljučnica, so že čez nekaj dni vzpostavili povezavo med laboratoriji, začeli raziskovati in hitro prišli do ugotovitev, za kakšno bolezen gre in kako jo zdraviti."
"Zadeve so tudi ob pojavu koronavirusa začele hitro potekati. Kitajski znanstveniki so prebrali genom virusa, ga objavili, potem se je takoj začel postopek iskanja cepiva in morebitnih zdravil. Vse to je nekaj, kar koordinira Svetovna zdravstvena organizacija."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Sašo Dolenc je komunikator znanosti 2019 in tudi sodelavec Frekvence X. Pravi, da čas karantene ni bistveno spremenil njegovega delovnega dne: "Drugače je samo to, da nas je več doma."
"Zdaj smo v nekem trenutku, ko lahko neposredno spremljamo nove raziskave, jih dobivamo v branje sočasno s strokovnjaki."
Ob pandemiji koronavirusa smo ugotovili, da je mogoče ustaviti svet. Je mogoče razmišljati v smeri, da se bo delovanje znanosti spremenilo po pandemiji? "Tega še ne vemo, upam, da se bo znanost bolj odprla. Če so ideje odprte, tudi hitreje krožijo, hitreje se jih da preveriti. Lepo bi bilo, če bi se iz tega obdobja znanost kaj naučila. Da bi ta zagon, ki ga je zdaj dosegla, ostal dejaven."
"Zaradi te odprtosti znanosti bomo vsi postali malce bolj skeptični, gledali bomo bolj široko, ne bomo na prvo žogo zaupali vsakomur, pa tudi če ima ta znanstveni naziv."
Sašo Dolenc pravi, da so zdaj za strokovnjake težki časi, saj tega virusa pred meseci ni nihče poznal. "Težko se je odločati, ko nimaš trdnih podatkov. Zanašaš se na občutke, tvoje odločitve pa so pomembne za veliko ljudi. Pri nas smo sprejeli prave ukrepe ob pravem času, lahko zaupamo zdravstveni stroki." In se tudi opredeli do kritik Donalda Trumpa, pa Janeza Janše, da se Svetovna zdravstvena organizacija ni pravilno odzvala ob pandemiji.
"Svetovna zdravstvena organizacija se je izjemno dobro odzvala recimo pri epidemiji sarsa. Ko so dobili prvo obvestilo, da se je pojavila čudna pljučnica, so že čez nekaj dni vzpostavili povezavo med laboratoriji, začeli raziskovati in hitro prišli do ugotovitev, za kakšno bolezen gre in kako jo zdraviti."
"Zadeve so tudi ob pojavu koronavirusa začele hitro potekati. Kitajski znanstveniki so prebrali genom virusa, ga objavili, potem se je takoj začel postopek iskanja cepiva in morebitnih zdravil. Vse to je nekaj, kar koordinira Svetovna zdravstvena organizacija."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov