Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Po vse številnejših izjavah zdravstvenih strokovnjakov, voditeljev držav in evropskih politikov o tem, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ogrožena, so se tako ponudniki kot potencialni turisti začeli spraševati, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na njihov posel ali počitnice. Turizem je za Slovenijo nenazadnje ena najpomembnejših gospodarskih panog – prispeva kar 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, nanj pa je neposredno ali posredno vezanih na tisoče služb.
V zadnjem desetletju se je dogajanje v slovenskem turizmu bralo kot zgodba o uspehu. Lani je Slovenija zabeležila že šesto zaporedno rekordno turistično leto. Sedem tokrat ne bo srečna številka, letošnja sezona bo povsem drugačna. “V prvi vrsti bodo prizadeti Ljubljana in naše obmorske destinacije. Ali bi lahko domači gostje nadomestili tuje? V manjši meri že, a ne moremo govoriti o pokritju sezone. Nikakor ne,” opozarja dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije Portorož.
“Gostinstvo lahko zaženemo najprej, potem hotelirstvo. Ponudniki bi lahko svoje redne goste dobili nazaj z zaupanjem in zagotavljanjem varnosti v v svojem objektu. Butičnost je lahko primerjalna prednost.” – dr. Ksenija Vodeb
Največ prenočitev pri nas so med tujimi turisti po vrsti ustvarili Nemci, Nizozemci, Čehi, Belgijci in Italijani, njih bo torej vsaj še nekaj mesecev težko srečati. To bi lahko pomenilo med 3500 in 5000 izgubljenih delovnih mest neposredno v turizmu, posredno pa še dodatnih 10.000 delovnih mest, ki so povezana z njim, opozarja ekonomistka dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske Ekonomske fakultete.
“Naredila bi primerjavo z individualnimi športi, ki bodo prej sproščeni kot skupinski. Prav tako je pri turizmu: individualni turizem iz ene države v bližnjo državo bo prej sproščen kot množični.” – dr. Ljubica Knežević Cvelbar
Več kot 90 držav po svetu je zaprlo meje ali uvedlo omejitve gibanja, ki so turizem začasno zamrznile. Globoko zamrznile, bi lahko rekli, saj kljub nejasnosti glede trajanja ukrepov že lahko ugotovimo, da bo škoda po vsem svetu ogromna. Lani smo po vsem svetu zabeležili milijardo in pol prihodov turistov, ti so ustvarili desetino svetovnega bruto družbenega proizvoda in zagotovili 320 milijonov delovnih mest. Zdaj že izgubljamo milijon delovnih mest na dan, ocenjuje Svetovni potovalni svet, organizacija, ki združuje predstavnike turistične industrije. V Evropi bi lahko po njihovih ocenah izgubili 10 milijonov delovnih mest, če bodo potovanja mogoča šele jeseni, morda še več.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Po vse številnejših izjavah zdravstvenih strokovnjakov, voditeljev držav in evropskih politikov o tem, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ogrožena, so se tako ponudniki kot potencialni turisti začeli spraševati, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na njihov posel ali počitnice. Turizem je za Slovenijo nenazadnje ena najpomembnejših gospodarskih panog – prispeva kar 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, nanj pa je neposredno ali posredno vezanih na tisoče služb.
V zadnjem desetletju se je dogajanje v slovenskem turizmu bralo kot zgodba o uspehu. Lani je Slovenija zabeležila že šesto zaporedno rekordno turistično leto. Sedem tokrat ne bo srečna številka, letošnja sezona bo povsem drugačna. “V prvi vrsti bodo prizadeti Ljubljana in naše obmorske destinacije. Ali bi lahko domači gostje nadomestili tuje? V manjši meri že, a ne moremo govoriti o pokritju sezone. Nikakor ne,” opozarja dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije Portorož.
“Gostinstvo lahko zaženemo najprej, potem hotelirstvo. Ponudniki bi lahko svoje redne goste dobili nazaj z zaupanjem in zagotavljanjem varnosti v v svojem objektu. Butičnost je lahko primerjalna prednost.” – dr. Ksenija Vodeb
Največ prenočitev pri nas so med tujimi turisti po vrsti ustvarili Nemci, Nizozemci, Čehi, Belgijci in Italijani, njih bo torej vsaj še nekaj mesecev težko srečati. To bi lahko pomenilo med 3500 in 5000 izgubljenih delovnih mest neposredno v turizmu, posredno pa še dodatnih 10.000 delovnih mest, ki so povezana z njim, opozarja ekonomistka dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske Ekonomske fakultete.
“Naredila bi primerjavo z individualnimi športi, ki bodo prej sproščeni kot skupinski. Prav tako je pri turizmu: individualni turizem iz ene države v bližnjo državo bo prej sproščen kot množični.” – dr. Ljubica Knežević Cvelbar
Več kot 90 držav po svetu je zaprlo meje ali uvedlo omejitve gibanja, ki so turizem začasno zamrznile. Globoko zamrznile, bi lahko rekli, saj kljub nejasnosti glede trajanja ukrepov že lahko ugotovimo, da bo škoda po vsem svetu ogromna. Lani smo po vsem svetu zabeležili milijardo in pol prihodov turistov, ti so ustvarili desetino svetovnega bruto družbenega proizvoda in zagotovili 320 milijonov delovnih mest. Zdaj že izgubljamo milijon delovnih mest na dan, ocenjuje Svetovni potovalni svet, organizacija, ki združuje predstavnike turistične industrije. V Evropi bi lahko po njihovih ocenah izgubili 10 milijonov delovnih mest, če bodo potovanja mogoča šele jeseni, morda še več.
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov