Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Po vse številnejših izjavah zdravstvenih strokovnjakov, voditeljev držav in evropskih politikov o tem, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ogrožena, so se tako ponudniki kot potencialni turisti začeli spraševati, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na njihov posel ali počitnice. Turizem je za Slovenijo nenazadnje ena najpomembnejših gospodarskih panog – prispeva kar 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, nanj pa je neposredno ali posredno vezanih na tisoče služb.
V zadnjem desetletju se je dogajanje v slovenskem turizmu bralo kot zgodba o uspehu. Lani je Slovenija zabeležila že šesto zaporedno rekordno turistično leto. Sedem tokrat ne bo srečna številka, letošnja sezona bo povsem drugačna. “V prvi vrsti bodo prizadeti Ljubljana in naše obmorske destinacije. Ali bi lahko domači gostje nadomestili tuje? V manjši meri že, a ne moremo govoriti o pokritju sezone. Nikakor ne,” opozarja dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije Portorož.
“Gostinstvo lahko zaženemo najprej, potem hotelirstvo. Ponudniki bi lahko svoje redne goste dobili nazaj z zaupanjem in zagotavljanjem varnosti v v svojem objektu. Butičnost je lahko primerjalna prednost.” – dr. Ksenija Vodeb
Največ prenočitev pri nas so med tujimi turisti po vrsti ustvarili Nemci, Nizozemci, Čehi, Belgijci in Italijani, njih bo torej vsaj še nekaj mesecev težko srečati. To bi lahko pomenilo med 3500 in 5000 izgubljenih delovnih mest neposredno v turizmu, posredno pa še dodatnih 10.000 delovnih mest, ki so povezana z njim, opozarja ekonomistka dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske Ekonomske fakultete.
“Naredila bi primerjavo z individualnimi športi, ki bodo prej sproščeni kot skupinski. Prav tako je pri turizmu: individualni turizem iz ene države v bližnjo državo bo prej sproščen kot množični.” – dr. Ljubica Knežević Cvelbar
Več kot 90 držav po svetu je zaprlo meje ali uvedlo omejitve gibanja, ki so turizem začasno zamrznile. Globoko zamrznile, bi lahko rekli, saj kljub nejasnosti glede trajanja ukrepov že lahko ugotovimo, da bo škoda po vsem svetu ogromna. Lani smo po vsem svetu zabeležili milijardo in pol prihodov turistov, ti so ustvarili desetino svetovnega bruto družbenega proizvoda in zagotovili 320 milijonov delovnih mest. Zdaj že izgubljamo milijon delovnih mest na dan, ocenjuje Svetovni potovalni svet, organizacija, ki združuje predstavnike turistične industrije. V Evropi bi lahko po njihovih ocenah izgubili 10 milijonov delovnih mest, če bodo potovanja mogoča šele jeseni, morda še več.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Po vse številnejših izjavah zdravstvenih strokovnjakov, voditeljev držav in evropskih politikov o tem, da bi lahko bila letošnja poletna turistična sezona ogrožena, so se tako ponudniki kot potencialni turisti začeli spraševati, kako bo epidemija koronavirusa vplivala na njihov posel ali počitnice. Turizem je za Slovenijo nenazadnje ena najpomembnejših gospodarskih panog – prispeva kar 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, nanj pa je neposredno ali posredno vezanih na tisoče služb.
V zadnjem desetletju se je dogajanje v slovenskem turizmu bralo kot zgodba o uspehu. Lani je Slovenija zabeležila že šesto zaporedno rekordno turistično leto. Sedem tokrat ne bo srečna številka, letošnja sezona bo povsem drugačna. “V prvi vrsti bodo prizadeti Ljubljana in naše obmorske destinacije. Ali bi lahko domači gostje nadomestili tuje? V manjši meri že, a ne moremo govoriti o pokritju sezone. Nikakor ne,” opozarja dr. Ksenija Vodeb s Fakultete za turistične študije Portorož.
“Gostinstvo lahko zaženemo najprej, potem hotelirstvo. Ponudniki bi lahko svoje redne goste dobili nazaj z zaupanjem in zagotavljanjem varnosti v v svojem objektu. Butičnost je lahko primerjalna prednost.” – dr. Ksenija Vodeb
Največ prenočitev pri nas so med tujimi turisti po vrsti ustvarili Nemci, Nizozemci, Čehi, Belgijci in Italijani, njih bo torej vsaj še nekaj mesecev težko srečati. To bi lahko pomenilo med 3500 in 5000 izgubljenih delovnih mest neposredno v turizmu, posredno pa še dodatnih 10.000 delovnih mest, ki so povezana z njim, opozarja ekonomistka dr. Ljubica Knežević Cvelbar z ljubljanske Ekonomske fakultete.
“Naredila bi primerjavo z individualnimi športi, ki bodo prej sproščeni kot skupinski. Prav tako je pri turizmu: individualni turizem iz ene države v bližnjo državo bo prej sproščen kot množični.” – dr. Ljubica Knežević Cvelbar
Več kot 90 držav po svetu je zaprlo meje ali uvedlo omejitve gibanja, ki so turizem začasno zamrznile. Globoko zamrznile, bi lahko rekli, saj kljub nejasnosti glede trajanja ukrepov že lahko ugotovimo, da bo škoda po vsem svetu ogromna. Lani smo po vsem svetu zabeležili milijardo in pol prihodov turistov, ti so ustvarili desetino svetovnega bruto družbenega proizvoda in zagotovili 320 milijonov delovnih mest. Zdaj že izgubljamo milijon delovnih mest na dan, ocenjuje Svetovni potovalni svet, organizacija, ki združuje predstavnike turistične industrije. V Evropi bi lahko po njihovih ocenah izgubili 10 milijonov delovnih mest, če bodo potovanja mogoča šele jeseni, morda še več.
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov