Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Rasmus Kleis Nielsen o vlogi medijev v času epidemije

24.04.2020

Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.

Rasmus Kleis Nielsen, Reutersovo poročilo o digitalnih medijih razkriva, da ljudje vse pogosteje bežijo od novic, ker se čutijo nemočne. V času te krize pa se je ta trend obrnil, vsaj tako kažejo podatki, ki jih je zbrala EBU.

To je razumljivo. Tako resne razmere vplivajo na življenja vseh, hkrati pa ogrožajo zdravje ljudi in njihove finance. Vsi bi radi razumeli, za kaj gre, kaj to pomeni zame, za moje najbližje, družino, za celotno družbo. Tako ni presenetljivo, da milijoni Evropejcev zdaj zaupajo medijem. Ne pričakujem pa, da bo ta rast trajala neskončno dolgo, tudi če bo kriza prisotna še nekaj mesecev. Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči.

“Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči.”

 

Da, vloga medijev ni le obveščati, ampak tudi pomiriti. Reutersova raziskava se je osredotočila tudi na vprašanje, ali mediji pretiravamo, oziroma ali mediji ponujamo koristne napotke. Kaj od tega je bližje resnici? 

Nisem strokovnjak za javno zdravje, zato ne morem soditi o ustreznosti teh sporočil. Lahko pa razložim, kako javnost medije dojema. Podatki kažejo, da vsaj v zelo zgodnji fazi pandemije velika večina ljudi medijem zaupa. Menijo, da jim pomagajo razumeti nastale razmere. V medijih najdejo uporabne informacije o tem, kako ravnati. Seveda pa je v vseh državah tudi manjšina, ki je prepričana, da mediji pretiravajo. Tukaj je nevarnost ta, da če imajo ljudje občutek, da mediji pogosto pretiravajo, potem tudi povsem resnih opozoril, ko so nujna, ne bodo jemali dovolj resno.  

Načeloma pa drži, in to je dobro, da ljudje najbolj zaupajo znanosti in zdravnikom. A to velja zdaj v primeru koronavirusa. Vprašanje je, kakšno bi bilo to zaupanje, če bi spraševali o podnebnih spremembah.  

V večini držav opažamo, da velika večina ljudi, ne glede na to, kdo so ali koga volijo, izkazuje visoko zaupanje v stroko. Včasih pa imamo opravka s strokovnimi mnenji, ki so kontroverzna, še posebej, ko politiki javno napadajo in dvomijo razlage znanstvenikov in zdravstvenih ustanov.  To smo videli pri podnebnih spremembah. V nekaterih državah politiki javno dvomijo v stroko. In ljudje, ki tem politikom zaupajo, ne bodo zaupali znanosti. Bojim se, da bo s koronavirusom podobno. V nekaterih državah, najbolj očitno pa v ZDA, vodilni politiki napadajo strokovnjake in znanstvenike in podajajo lastna neutemeljena mnenja o tem, katera zdravljenja so učinkovita in kakšne so trenutne razmere. Del ljudi, ki tem politikom zaupa, bo zelo verjetno manj zaupalo znanosti. Bolj kot problem politizirate, manj bodo ljudje zaupali znanstvenikom.   

Ali to velja predvsem za Združene države Amerike, da ljudje bližje desni politiki, bolj zaupajo vladam kot medijem?  

Vzorec, ki ga opažamo, se razlikuje od države do države. V državah, kjer je na oblasti desnica, jim ne zaupajo na levici in nasprotno, če vlada levica, so nezaupljivi desni volivci. Še posebej pa so te razlike poudarjene v Združenih državah Amerike. Nemčija pa je zanimiva izjema. Državo vodi konzervativna kanclerka, ki je v koaliciji s sredinskimi socialnimi demokrati, a volivci desnice vladi zaupajo manj kot volivci sredine ali levice.  

V Evropi, v času izrednih razmer se ljudje najpogosteje obrnejo na javne medije, a ti po svetu niso enako prisotni. Ali tudi to utegne igrati vlogo pri razumevanju pandemije? V raziskavi ste ocenjevali, kako dobro sploh so ljudje poučeni o koronavirusu.   

Mediji, ki prinašajo pozitivno razliko, so tisti, ki jim zaupa veliko ljudi in ki so uspešni pri nagovarjanju občinstva, ki ne kaže posebnega zanimanja za novice in ima nižjo izobrazbo. V Evropi so javni mediji zelo pomemben primer ravno tega. A niso sami. Tudi drugod so velike časopisne hiše z veliko bralci, digitalno ponudbo, kar vse skupaj zbuja zaupanje. Najpogosteje pa so glavni viri novic prav javni mediji in skoraj zagotovo prinašajo pozitivno razliko.   

Ramsus Nielsen, v vsakdanu tudi vi greste domov, spremljate novice, poslušate podkaste. Če bi bili zdaj urednik, kakšen nasvet bi dali novinarjem v tem času? Koronavirus smo začeli pokrivati z novicami iz Kitajske, nato smo šteli žrtve, morda je zdaj že nastopila faza iskanja rešitev. Kako lahko mediji še pripomorejo k reševanju krize?  

Želim biti spoštljiv do dejstva, da novinarji in uredniki nagovarjajo različna občinstva. Ne želim biti tisti voznik na zadnjem sedežu, ki govori, kako naj ljudje delajo. Zdaj je čas, da vzpostavimo pravo ravnovesje: gre za novinarski instinkt iskanja resnice. Poročanje o resnici je namreč pogosto depresivno. Vemo, da na dolgi rok to povzroča beg od novic. Gre za novinarski instinkt, da vodilnih ne odvežemo odgovornosti, to je pomembno v takšnih razmerah. Pa še to: novinarji ponavadi ne pomislijo naprej na to, da lahko ljudem pomagajo pri preživljanju te krize z nasveti. A ta hip se na stotine milijonov ljudi po vsej Evropi se skuša navaditi na nove razmere, skrbeti morajo za otroke, delajo od doma, skrbi jih za službo, socialno varnost, finance. So negotovi, ne vedo, kako dolgo bo trajalo. Ni dovolj le, da gledamo pod prste odgovornim, ljudem je treba pomagati prebroditi to zelo zahtevno krizo. Tako bodo ljudje resnično prepoznali vrednost neodvisnega profesionalnega novinarstva v krizi.  


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Rasmus Kleis Nielsen o vlogi medijev v času epidemije

24.04.2020

Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.

Rasmus Kleis Nielsen, Reutersovo poročilo o digitalnih medijih razkriva, da ljudje vse pogosteje bežijo od novic, ker se čutijo nemočne. V času te krize pa se je ta trend obrnil, vsaj tako kažejo podatki, ki jih je zbrala EBU.

To je razumljivo. Tako resne razmere vplivajo na življenja vseh, hkrati pa ogrožajo zdravje ljudi in njihove finance. Vsi bi radi razumeli, za kaj gre, kaj to pomeni zame, za moje najbližje, družino, za celotno družbo. Tako ni presenetljivo, da milijoni Evropejcev zdaj zaupajo medijem. Ne pričakujem pa, da bo ta rast trajala neskončno dolgo, tudi če bo kriza prisotna še nekaj mesecev. Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči.

“Če bodo novinarji poročali le o številu umrlih, o tem, kaj pravijo politiki, kaj je izjavil Donald Trump, pogosto narobe, in če ne bodo ljudem pomagali pri vsakodnevnem soočanju z novimi razmerami, potem bodo ljudje kmalu utrujeni od vseh novic in branost se bo vrnila v stare okvire. Ljudje se bodo načrtno izogibali novicam, še posebej, če čutijo, da zanje nimajo dodane vrednosti ali da vzbujajo občutek nemoči.”

 

Da, vloga medijev ni le obveščati, ampak tudi pomiriti. Reutersova raziskava se je osredotočila tudi na vprašanje, ali mediji pretiravamo, oziroma ali mediji ponujamo koristne napotke. Kaj od tega je bližje resnici? 

Nisem strokovnjak za javno zdravje, zato ne morem soditi o ustreznosti teh sporočil. Lahko pa razložim, kako javnost medije dojema. Podatki kažejo, da vsaj v zelo zgodnji fazi pandemije velika večina ljudi medijem zaupa. Menijo, da jim pomagajo razumeti nastale razmere. V medijih najdejo uporabne informacije o tem, kako ravnati. Seveda pa je v vseh državah tudi manjšina, ki je prepričana, da mediji pretiravajo. Tukaj je nevarnost ta, da če imajo ljudje občutek, da mediji pogosto pretiravajo, potem tudi povsem resnih opozoril, ko so nujna, ne bodo jemali dovolj resno.  

Načeloma pa drži, in to je dobro, da ljudje najbolj zaupajo znanosti in zdravnikom. A to velja zdaj v primeru koronavirusa. Vprašanje je, kakšno bi bilo to zaupanje, če bi spraševali o podnebnih spremembah.  

V večini držav opažamo, da velika večina ljudi, ne glede na to, kdo so ali koga volijo, izkazuje visoko zaupanje v stroko. Včasih pa imamo opravka s strokovnimi mnenji, ki so kontroverzna, še posebej, ko politiki javno napadajo in dvomijo razlage znanstvenikov in zdravstvenih ustanov.  To smo videli pri podnebnih spremembah. V nekaterih državah politiki javno dvomijo v stroko. In ljudje, ki tem politikom zaupajo, ne bodo zaupali znanosti. Bojim se, da bo s koronavirusom podobno. V nekaterih državah, najbolj očitno pa v ZDA, vodilni politiki napadajo strokovnjake in znanstvenike in podajajo lastna neutemeljena mnenja o tem, katera zdravljenja so učinkovita in kakšne so trenutne razmere. Del ljudi, ki tem politikom zaupa, bo zelo verjetno manj zaupalo znanosti. Bolj kot problem politizirate, manj bodo ljudje zaupali znanstvenikom.   

Ali to velja predvsem za Združene države Amerike, da ljudje bližje desni politiki, bolj zaupajo vladam kot medijem?  

Vzorec, ki ga opažamo, se razlikuje od države do države. V državah, kjer je na oblasti desnica, jim ne zaupajo na levici in nasprotno, če vlada levica, so nezaupljivi desni volivci. Še posebej pa so te razlike poudarjene v Združenih državah Amerike. Nemčija pa je zanimiva izjema. Državo vodi konzervativna kanclerka, ki je v koaliciji s sredinskimi socialnimi demokrati, a volivci desnice vladi zaupajo manj kot volivci sredine ali levice.  

V Evropi, v času izrednih razmer se ljudje najpogosteje obrnejo na javne medije, a ti po svetu niso enako prisotni. Ali tudi to utegne igrati vlogo pri razumevanju pandemije? V raziskavi ste ocenjevali, kako dobro sploh so ljudje poučeni o koronavirusu.   

Mediji, ki prinašajo pozitivno razliko, so tisti, ki jim zaupa veliko ljudi in ki so uspešni pri nagovarjanju občinstva, ki ne kaže posebnega zanimanja za novice in ima nižjo izobrazbo. V Evropi so javni mediji zelo pomemben primer ravno tega. A niso sami. Tudi drugod so velike časopisne hiše z veliko bralci, digitalno ponudbo, kar vse skupaj zbuja zaupanje. Najpogosteje pa so glavni viri novic prav javni mediji in skoraj zagotovo prinašajo pozitivno razliko.   

Ramsus Nielsen, v vsakdanu tudi vi greste domov, spremljate novice, poslušate podkaste. Če bi bili zdaj urednik, kakšen nasvet bi dali novinarjem v tem času? Koronavirus smo začeli pokrivati z novicami iz Kitajske, nato smo šteli žrtve, morda je zdaj že nastopila faza iskanja rešitev. Kako lahko mediji še pripomorejo k reševanju krize?  

Želim biti spoštljiv do dejstva, da novinarji in uredniki nagovarjajo različna občinstva. Ne želim biti tisti voznik na zadnjem sedežu, ki govori, kako naj ljudje delajo. Zdaj je čas, da vzpostavimo pravo ravnovesje: gre za novinarski instinkt iskanja resnice. Poročanje o resnici je namreč pogosto depresivno. Vemo, da na dolgi rok to povzroča beg od novic. Gre za novinarski instinkt, da vodilnih ne odvežemo odgovornosti, to je pomembno v takšnih razmerah. Pa še to: novinarji ponavadi ne pomislijo naprej na to, da lahko ljudem pomagajo pri preživljanju te krize z nasveti. A ta hip se na stotine milijonov ljudi po vsej Evropi se skuša navaditi na nove razmere, skrbeti morajo za otroke, delajo od doma, skrbi jih za službo, socialno varnost, finance. So negotovi, ne vedo, kako dolgo bo trajalo. Ni dovolj le, da gledamo pod prste odgovornim, ljudem je treba pomagati prebroditi to zelo zahtevno krizo. Tako bodo ljudje resnično prepoznali vrednost neodvisnega profesionalnega novinarstva v krizi.  


06.07.2020

Zasebne zabave so večinski vir okužb, ki so nastale v Sloveniji

Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.


03.07.2020

Vincent Racaniello: Misliti moramo nad svojimi potrebami, saj je od nas odvisno, ali se bo virus širil še naprej

Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.


02.07.2020

Ihan: "Ponavljamo vse napake iz prepoznega odziva na italijanski prvi val."

Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc


25.06.2020

Miha Kosovel: Slovenci postajamo pleme

O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.


24.06.2020

»Šele zdaj smo dobili občutek, kako kužen je koronavirus«

Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik


02.06.2020

Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo

Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.


28.05.2020

V času pandemije cvetijo tudi teorije zarot

Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.


26.05.2020

dr. Mojca Matičič: Test ne vidi virusa, ampak njegov genski zapis

Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.


23.05.2020

Franco Berardi Bifo: Kjer je nevarnost, je tudi odrešitev

Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.


15.05.2020

Dr. Mojca Matičič, vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu

Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.


09.05.2020

dr. Irena Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah

Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.


09.05.2020

Pater Branko Cestnik: Med krščanstvom in antifašizmom

V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.


08.05.2020

Širjenja virusov ne moremo zajeziti na nacionalnih mejah

Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.


06.05.2020

Mojca Matičič

Pogovor z vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.


01.05.2020

Borut Golob: Kapital ima enega samega sovražnika - demokracijo

Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.


25.04.2020

Jelko Kacin: Morda to sploh ni bila juha, ampak solata

Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?


24.04.2020

Alma Sedlar o razkritjih glede nabave zaščitne opreme

Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.


23.04.2020

Raffaele Bruno, infektolog iz bolnišnice v Pavii

O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.


22.04.2020

Anton Komat

Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.


Stran 8 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov