Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Pater Branko Cestnik je s svojimi – že skoraj subverzivnimi – idejami večkrat pretresa in preseneča javnost, sploh krščansko slovensko. Trenutno duhovnik na Frankolovem redno svoje ideje in zamisli objavlja na svojem blogu Brane na cesti.
O trenutnem času pravi, da še vedno vlada negotovst, kot pred štirimi leti: “Zato, ker se ena paradigma izčrpuje, ta moderna paradigma, povezana s kapitalističnim razvojem. Druge paradigme pa še ni. Zato negotovost. Zaenkrat dobro razdelane alternative liberalni demokraciji povezani s kapitalizmom še ni.”
“Vidimo trenutek, ko človeštvo potrebuje novo paradigmo. Novi način razmišljanja samega sebe. Močen korak naprej. Papež Frančišek je eden tistih glasov, ki zna to povedati.“
Pater Cestnik tukaj poudarja, korak k spoštovanju stvarstva, torej ekološki korak, socialni korak, večjo pravičnost: “Ne moremo imeti razvoja na račun nekoga drugega. In seveda družbeni korak, svoboda govora, demokracija. Evropa je otok demokracije. Tega se moramo zavedati.”
“Vsi imamo prednike, ki so se v teh 75 letih zelo izkazali. Ne glede na svetovni nazor, ali politično usmeritev, imamo vsi za seboj neko zgodovino, ki je bila pozitivna. Trije veliki ustanovitelji Schuman, Adenauer, De Gasperi so bili katoličani. In De Gaspari je celo kandidat za blaženega. Katoliška komponenta je bila pomembna, a tu so še druge komponente, socialdemokratska, liberalna, ateistična. Vsaka lahko reče, da je prispevala k tem 75 letom.”
Izpostavlja, da Evropa ima solidarnostnega človeka. “Humus je solidaren! Tudi koronavirus je zgodba o dobrih ljudeh. Veliko dobrih ljudi je v teh časih pokazalo, da so se pripravljeni celo žrtvovati za druge. Govorim o zdravstvenih delavcih.”
“Včasih pa solidarnosti ni na strukturni ravni. Ravno v teh časih se je pokazalo, da med državami ni solidarnosti. Nismo pričakovali, da lahko do česa takega še pride, ko so si države druga drugi kradle zaščitno opremo. Znova se je pokazala neka egoistična narava evropskih narodov.”
V antifašističnem duhu so bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku, se spominja pater Cestnik. “Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu. Čeprav smo se bali o teh stvareh razmišljati naglas. Mislili smo, da je komunizem nepremagljiv. Kasneje pa se je izkazalo, da pod znamko antifašizma ni vse tako lepo, kot bi moralo biti. Stari rek pravi: vsak demokrat je antifašist, ni pa vsak antifašist demokrat. Tudi znotraj antifašizma je treba narediti diferenciacijo.”
“Načeloma mislim, da človek se ne sme definirat kot “anti”. Človek mora biti za neko stvar. Če pa si že definiran kot antifašist, moraš biti definiran tudi kot antikomunist. To je potem celi demokrat.”
Bodimo za demokracijo, človekove pravice, spoštovanje drugega, solidarnost. Te vrednote bi znale povezati Slovenijo, razmišlja pater Cestnik. “Sem zelo razočaran, namesto, da bi nas koronavirus povezal, nam je poltika zagodla, da smo znova sprti.”
“V koronavirusni krizi bi lahko odprli velike teme. Ekološke, socialne. Videli smo, da se da preprosto živeti. Kaj doma pridelati. Človek mora nehati divjati.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Pater Branko Cestnik je s svojimi – že skoraj subverzivnimi – idejami večkrat pretresa in preseneča javnost, sploh krščansko slovensko. Trenutno duhovnik na Frankolovem redno svoje ideje in zamisli objavlja na svojem blogu Brane na cesti.
O trenutnem času pravi, da še vedno vlada negotovst, kot pred štirimi leti: “Zato, ker se ena paradigma izčrpuje, ta moderna paradigma, povezana s kapitalističnim razvojem. Druge paradigme pa še ni. Zato negotovost. Zaenkrat dobro razdelane alternative liberalni demokraciji povezani s kapitalizmom še ni.”
“Vidimo trenutek, ko človeštvo potrebuje novo paradigmo. Novi način razmišljanja samega sebe. Močen korak naprej. Papež Frančišek je eden tistih glasov, ki zna to povedati.“
Pater Cestnik tukaj poudarja, korak k spoštovanju stvarstva, torej ekološki korak, socialni korak, večjo pravičnost: “Ne moremo imeti razvoja na račun nekoga drugega. In seveda družbeni korak, svoboda govora, demokracija. Evropa je otok demokracije. Tega se moramo zavedati.”
“Vsi imamo prednike, ki so se v teh 75 letih zelo izkazali. Ne glede na svetovni nazor, ali politično usmeritev, imamo vsi za seboj neko zgodovino, ki je bila pozitivna. Trije veliki ustanovitelji Schuman, Adenauer, De Gasperi so bili katoličani. In De Gaspari je celo kandidat za blaženega. Katoliška komponenta je bila pomembna, a tu so še druge komponente, socialdemokratska, liberalna, ateistična. Vsaka lahko reče, da je prispevala k tem 75 letom.”
Izpostavlja, da Evropa ima solidarnostnega človeka. “Humus je solidaren! Tudi koronavirus je zgodba o dobrih ljudeh. Veliko dobrih ljudi je v teh časih pokazalo, da so se pripravljeni celo žrtvovati za druge. Govorim o zdravstvenih delavcih.”
“Včasih pa solidarnosti ni na strukturni ravni. Ravno v teh časih se je pokazalo, da med državami ni solidarnosti. Nismo pričakovali, da lahko do česa takega še pride, ko so si države druga drugi kradle zaščitno opremo. Znova se je pokazala neka egoistična narava evropskih narodov.”
V antifašističnem duhu so bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku, se spominja pater Cestnik. “Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu. Čeprav smo se bali o teh stvareh razmišljati naglas. Mislili smo, da je komunizem nepremagljiv. Kasneje pa se je izkazalo, da pod znamko antifašizma ni vse tako lepo, kot bi moralo biti. Stari rek pravi: vsak demokrat je antifašist, ni pa vsak antifašist demokrat. Tudi znotraj antifašizma je treba narediti diferenciacijo.”
“Načeloma mislim, da človek se ne sme definirat kot “anti”. Človek mora biti za neko stvar. Če pa si že definiran kot antifašist, moraš biti definiran tudi kot antikomunist. To je potem celi demokrat.”
Bodimo za demokracijo, človekove pravice, spoštovanje drugega, solidarnost. Te vrednote bi znale povezati Slovenijo, razmišlja pater Cestnik. “Sem zelo razočaran, namesto, da bi nas koronavirus povezal, nam je poltika zagodla, da smo znova sprti.”
“V koronavirusni krizi bi lahko odprli velike teme. Ekološke, socialne. Videli smo, da se da preprosto živeti. Kaj doma pridelati. Človek mora nehati divjati.”
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov