Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Pater Branko Cestnik je s svojimi – že skoraj subverzivnimi – idejami večkrat pretresa in preseneča javnost, sploh krščansko slovensko. Trenutno duhovnik na Frankolovem redno svoje ideje in zamisli objavlja na svojem blogu Brane na cesti.
O trenutnem času pravi, da še vedno vlada negotovst, kot pred štirimi leti: “Zato, ker se ena paradigma izčrpuje, ta moderna paradigma, povezana s kapitalističnim razvojem. Druge paradigme pa še ni. Zato negotovost. Zaenkrat dobro razdelane alternative liberalni demokraciji povezani s kapitalizmom še ni.”
“Vidimo trenutek, ko človeštvo potrebuje novo paradigmo. Novi način razmišljanja samega sebe. Močen korak naprej. Papež Frančišek je eden tistih glasov, ki zna to povedati.“
Pater Cestnik tukaj poudarja, korak k spoštovanju stvarstva, torej ekološki korak, socialni korak, večjo pravičnost: “Ne moremo imeti razvoja na račun nekoga drugega. In seveda družbeni korak, svoboda govora, demokracija. Evropa je otok demokracije. Tega se moramo zavedati.”
“Vsi imamo prednike, ki so se v teh 75 letih zelo izkazali. Ne glede na svetovni nazor, ali politično usmeritev, imamo vsi za seboj neko zgodovino, ki je bila pozitivna. Trije veliki ustanovitelji Schuman, Adenauer, De Gasperi so bili katoličani. In De Gaspari je celo kandidat za blaženega. Katoliška komponenta je bila pomembna, a tu so še druge komponente, socialdemokratska, liberalna, ateistična. Vsaka lahko reče, da je prispevala k tem 75 letom.”
Izpostavlja, da Evropa ima solidarnostnega človeka. “Humus je solidaren! Tudi koronavirus je zgodba o dobrih ljudeh. Veliko dobrih ljudi je v teh časih pokazalo, da so se pripravljeni celo žrtvovati za druge. Govorim o zdravstvenih delavcih.”
“Včasih pa solidarnosti ni na strukturni ravni. Ravno v teh časih se je pokazalo, da med državami ni solidarnosti. Nismo pričakovali, da lahko do česa takega še pride, ko so si države druga drugi kradle zaščitno opremo. Znova se je pokazala neka egoistična narava evropskih narodov.”
V antifašističnem duhu so bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku, se spominja pater Cestnik. “Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu. Čeprav smo se bali o teh stvareh razmišljati naglas. Mislili smo, da je komunizem nepremagljiv. Kasneje pa se je izkazalo, da pod znamko antifašizma ni vse tako lepo, kot bi moralo biti. Stari rek pravi: vsak demokrat je antifašist, ni pa vsak antifašist demokrat. Tudi znotraj antifašizma je treba narediti diferenciacijo.”
“Načeloma mislim, da človek se ne sme definirat kot “anti”. Človek mora biti za neko stvar. Če pa si že definiran kot antifašist, moraš biti definiran tudi kot antikomunist. To je potem celi demokrat.”
Bodimo za demokracijo, človekove pravice, spoštovanje drugega, solidarnost. Te vrednote bi znale povezati Slovenijo, razmišlja pater Cestnik. “Sem zelo razočaran, namesto, da bi nas koronavirus povezal, nam je poltika zagodla, da smo znova sprti.”
“V koronavirusni krizi bi lahko odprli velike teme. Ekološke, socialne. Videli smo, da se da preprosto živeti. Kaj doma pridelati. Človek mora nehati divjati.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Pater Branko Cestnik je s svojimi – že skoraj subverzivnimi – idejami večkrat pretresa in preseneča javnost, sploh krščansko slovensko. Trenutno duhovnik na Frankolovem redno svoje ideje in zamisli objavlja na svojem blogu Brane na cesti.
O trenutnem času pravi, da še vedno vlada negotovst, kot pred štirimi leti: “Zato, ker se ena paradigma izčrpuje, ta moderna paradigma, povezana s kapitalističnim razvojem. Druge paradigme pa še ni. Zato negotovost. Zaenkrat dobro razdelane alternative liberalni demokraciji povezani s kapitalizmom še ni.”
“Vidimo trenutek, ko človeštvo potrebuje novo paradigmo. Novi način razmišljanja samega sebe. Močen korak naprej. Papež Frančišek je eden tistih glasov, ki zna to povedati.“
Pater Cestnik tukaj poudarja, korak k spoštovanju stvarstva, torej ekološki korak, socialni korak, večjo pravičnost: “Ne moremo imeti razvoja na račun nekoga drugega. In seveda družbeni korak, svoboda govora, demokracija. Evropa je otok demokracije. Tega se moramo zavedati.”
“Vsi imamo prednike, ki so se v teh 75 letih zelo izkazali. Ne glede na svetovni nazor, ali politično usmeritev, imamo vsi za seboj neko zgodovino, ki je bila pozitivna. Trije veliki ustanovitelji Schuman, Adenauer, De Gasperi so bili katoličani. In De Gaspari je celo kandidat za blaženega. Katoliška komponenta je bila pomembna, a tu so še druge komponente, socialdemokratska, liberalna, ateistična. Vsaka lahko reče, da je prispevala k tem 75 letom.”
Izpostavlja, da Evropa ima solidarnostnega človeka. “Humus je solidaren! Tudi koronavirus je zgodba o dobrih ljudeh. Veliko dobrih ljudi je v teh časih pokazalo, da so se pripravljeni celo žrtvovati za druge. Govorim o zdravstvenih delavcih.”
“Včasih pa solidarnosti ni na strukturni ravni. Ravno v teh časih se je pokazalo, da med državami ni solidarnosti. Nismo pričakovali, da lahko do česa takega še pride, ko so si države druga drugi kradle zaščitno opremo. Znova se je pokazala neka egoistična narava evropskih narodov.”
V antifašističnem duhu so bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku, se spominja pater Cestnik. “Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu. Čeprav smo se bali o teh stvareh razmišljati naglas. Mislili smo, da je komunizem nepremagljiv. Kasneje pa se je izkazalo, da pod znamko antifašizma ni vse tako lepo, kot bi moralo biti. Stari rek pravi: vsak demokrat je antifašist, ni pa vsak antifašist demokrat. Tudi znotraj antifašizma je treba narediti diferenciacijo.”
“Načeloma mislim, da človek se ne sme definirat kot “anti”. Človek mora biti za neko stvar. Če pa si že definiran kot antifašist, moraš biti definiran tudi kot antikomunist. To je potem celi demokrat.”
Bodimo za demokracijo, človekove pravice, spoštovanje drugega, solidarnost. Te vrednote bi znale povezati Slovenijo, razmišlja pater Cestnik. “Sem zelo razočaran, namesto, da bi nas koronavirus povezal, nam je poltika zagodla, da smo znova sprti.”
“V koronavirusni krizi bi lahko odprli velike teme. Ekološke, socialne. Videli smo, da se da preprosto živeti. Kaj doma pridelati. Človek mora nehati divjati.”
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov