Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Marca se je šolanje na daljavo pojavilo tako rekoč čez noč in zelo nepričakovano, o tem, da bi pouk lahko v tem šolskem letu znova stekel po digitalnih platformah, pa se je govorilo že dalj časa. V učilnicah so od ponedeljka le še učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole, drugi osnovnošolci ter vsi dijaki se šolajo na daljavo.
"Bistvena razlika je v tem, da smo imeli zdaj več kot dva meseca časa, da smo stvari uredili, pripravili in poenotili, kar zadeva našo šolo. Vse to smo lahko črpali iz izkušenj iz spomladanskega obdobja. Glede nas je razlika bistvena in verjamem, da je starši naših učencev ne opazijo tako zelo, saj so si že prej učitelji prizadevali, da so otroci čim manj čutili te stiske." – mag. Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar
"Vedeli smo, po kakšnem principu bomo delovali, vedeli smo, kako bomo komunicirali z otroki, kolikokrat, kako pogosto, kdo in kako bo organizirano, da ne bo tega preveč. Hkrati tudi vemo, kako komunicirati s starši v smislu pomoči staršem," o procesu izobraževanja na daljavo še dodaja ravnateljica Mojca Mihelič.
Svoje izkušnje o šolanju na daljavo ter primerjavo med marčevskim in ponedeljkovim začetkom izobraževalnega procesa na daljavo sta strnila tudi dijak Tim Breznikar, ki obiskuje drugi letnik brežiške gimnazije, in Tai Miklavčič, učenec osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Marca se je šolanje na daljavo pojavilo tako rekoč čez noč in zelo nepričakovano, o tem, da bi pouk lahko v tem šolskem letu znova stekel po digitalnih platformah, pa se je govorilo že dalj časa. V učilnicah so od ponedeljka le še učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole, drugi osnovnošolci ter vsi dijaki se šolajo na daljavo.
"Bistvena razlika je v tem, da smo imeli zdaj več kot dva meseca časa, da smo stvari uredili, pripravili in poenotili, kar zadeva našo šolo. Vse to smo lahko črpali iz izkušenj iz spomladanskega obdobja. Glede nas je razlika bistvena in verjamem, da je starši naših učencev ne opazijo tako zelo, saj so si že prej učitelji prizadevali, da so otroci čim manj čutili te stiske." – mag. Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar
"Vedeli smo, po kakšnem principu bomo delovali, vedeli smo, kako bomo komunicirali z otroki, kolikokrat, kako pogosto, kdo in kako bo organizirano, da ne bo tega preveč. Hkrati tudi vemo, kako komunicirati s starši v smislu pomoči staršem," o procesu izobraževanja na daljavo še dodaja ravnateljica Mojca Mihelič.
Svoje izkušnje o šolanju na daljavo ter primerjavo med marčevskim in ponedeljkovim začetkom izobraževalnega procesa na daljavo sta strnila tudi dijak Tim Breznikar, ki obiskuje drugi letnik brežiške gimnazije, in Tai Miklavčič, učenec osnovne šole Dragomirja Benčiča - Brkina Hrpelje.
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov