Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Koronavirus v poplavi matematičnih modelov – kateremu zaupati?

11.04.2020

O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.

S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.

Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.

“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.

Kdo je pri nas odgovoren za pripravo zaupanja vrednih modelov?

Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.

Spočetka modeli predvsem zastraševalni

Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”

Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”

Javnost bi morala biti bolje obveščena

Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”

“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”

 

Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”

Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.

Sogovornik predlaga obisk naslednjih spletnih strani:

  • Portal Sledilnik o širjenju Covid.19 v Sloveniji
  • Tabela s podrobnimi podatki za Slovenijo
  • Italija natančno poroča o podatkih, med drugim tudi o spremljevalnih boleznih pri pacientih
  • Simulator Evropske komisije
  • Dober pregled Covid-19 literature ima Kaggle

 

 


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Koronavirus v poplavi matematičnih modelov – kateremu zaupati?

11.04.2020

O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.

S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.

Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.

“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.

Kdo je pri nas odgovoren za pripravo zaupanja vrednih modelov?

Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.

Spočetka modeli predvsem zastraševalni

Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”

Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”

Javnost bi morala biti bolje obveščena

Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”

“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”

 

Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”

Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.

Sogovornik predlaga obisk naslednjih spletnih strani:

  • Portal Sledilnik o širjenju Covid.19 v Sloveniji
  • Tabela s podrobnimi podatki za Slovenijo
  • Italija natančno poroča o podatkih, med drugim tudi o spremljevalnih boleznih pri pacientih
  • Simulator Evropske komisije
  • Dober pregled Covid-19 literature ima Kaggle

 

 


26.01.2022

Vse večja negotovost ob spreminjanju korona pravil

V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


22.12.2021

prof. Michael Bang Petersen: Komunikacija je ključna, če želimo iz pandemije priti v dobri formi

Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.


01.12.2021

"Tisti, ki zanikajo ta virus, preprosto ne razumejo."

Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.


30.11.2021

Širjenje koronavirusa v gospodinjstvih

Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.


23.11.2021

Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor

Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.


23.11.2021

Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!"

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.


18.11.2021

Nimamo nadzora nad širjenjem virusa

Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.


18.11.2021

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.


17.11.2021

Zarja Muršič: Če imaš vprašanje, sem tukaj!

Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.


11.11.2021

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo


10.11.2021

Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo


06.11.2021

Čim prej korono v muzej!

Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana


21.10.2021

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain


20.10.2021

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.


13.10.2021

Covid-19: Perujska izkušnja z ivermektinom

Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData


09.10.2021

Doživeli smo največjo norost pandemije in samo norec bi pri nas zavrnil cepljenje

Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.


30.09.2021

Filozof Tadej Troha o protestih v Ljubljani

Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


23.09.2021

Konteksti koronavirusne statistike

Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov