Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Že spomladi smo v daljši oddaji opozorili, da imajo prebivalci Slovenije precej visoko stopnjo pomanjkanja tega vitamina D. Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi prepreči smrt.
Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko, ki pravi, da če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. "Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna. Takrat naše telo postane vezano izključno na zunanji vnos vitamina D, na našo prehrano, naše dodajanje itd."
Ugotovili so tudi, da Slovenci povprečno zaužijejo približno tri mikrograme vitamina D dnevno. Naše telo pa ga potrebuje približno 20 mikrogramov.
"Kolegi endokrinologi so se lotili priporočil za dodajanje vitamina D v jesenskem času, še posebej ob epidemiji covida-19. Priporočajo dodaten vnos, ker ga je v živilih razmeroma malo. Res precej rib, obogatenih žit za zajtrk, rastlinskih nadomestkov, mleka in mlečnih izdelkov bi morali pojesti. Običajni ljudje pa teh živil ne pojedo tako veliko, da bi lahko z njimi zaužili vsaj 20 mikrogramov vitamina D na dan. Poleg tega pa je težava tudi v tem, da različni ljudje potrebujejo različno količino vitamina D."
Trudijo se, da bi bil dostop do vitamina D lažji.
"V Evropski uniji velja, da se pri dodajanju vitamina D v hrano ali pa v prehranska dopolnila, kot referenčna vrednost uporablja pet mikrogramov. Če neki proizvajalec doda v živilo ali prehransko dopolnilo pet mikrogramov vitamina D, na takšnem izdelku piše, da tak izdelek vsebuje 100 odstotkov priporočenega vnosa vitamina D. To je zelo zastarel podatek in ne drži. V praksi se dogaja, da na izdelku, ki vsebuje 20 mikrogramov vitamina D, piše, da vsebuje 400-odstotno dnevno priporočeno količino vitamina D. Ljudje se tega ne smejo prestrašiti."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Že spomladi smo v daljši oddaji opozorili, da imajo prebivalci Slovenije precej visoko stopnjo pomanjkanja tega vitamina D. Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi prepreči smrt.
Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko, ki pravi, da če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. "Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna. Takrat naše telo postane vezano izključno na zunanji vnos vitamina D, na našo prehrano, naše dodajanje itd."
Ugotovili so tudi, da Slovenci povprečno zaužijejo približno tri mikrograme vitamina D dnevno. Naše telo pa ga potrebuje približno 20 mikrogramov.
"Kolegi endokrinologi so se lotili priporočil za dodajanje vitamina D v jesenskem času, še posebej ob epidemiji covida-19. Priporočajo dodaten vnos, ker ga je v živilih razmeroma malo. Res precej rib, obogatenih žit za zajtrk, rastlinskih nadomestkov, mleka in mlečnih izdelkov bi morali pojesti. Običajni ljudje pa teh živil ne pojedo tako veliko, da bi lahko z njimi zaužili vsaj 20 mikrogramov vitamina D na dan. Poleg tega pa je težava tudi v tem, da različni ljudje potrebujejo različno količino vitamina D."
Trudijo se, da bi bil dostop do vitamina D lažji.
"V Evropski uniji velja, da se pri dodajanju vitamina D v hrano ali pa v prehranska dopolnila, kot referenčna vrednost uporablja pet mikrogramov. Če neki proizvajalec doda v živilo ali prehransko dopolnilo pet mikrogramov vitamina D, na takšnem izdelku piše, da tak izdelek vsebuje 100 odstotkov priporočenega vnosa vitamina D. To je zelo zastarel podatek in ne drži. V praksi se dogaja, da na izdelku, ki vsebuje 20 mikrogramov vitamina D, piše, da vsebuje 400-odstotno dnevno priporočeno količino vitamina D. Ljudje se tega ne smejo prestrašiti."
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov