Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Že spomladi smo v daljši oddaji opozorili, da imajo prebivalci Slovenije precej visoko stopnjo pomanjkanja tega vitamina D. Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi prepreči smrt.
Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko, ki pravi, da če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. "Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna. Takrat naše telo postane vezano izključno na zunanji vnos vitamina D, na našo prehrano, naše dodajanje itd."
Ugotovili so tudi, da Slovenci povprečno zaužijejo približno tri mikrograme vitamina D dnevno. Naše telo pa ga potrebuje približno 20 mikrogramov.
"Kolegi endokrinologi so se lotili priporočil za dodajanje vitamina D v jesenskem času, še posebej ob epidemiji covida-19. Priporočajo dodaten vnos, ker ga je v živilih razmeroma malo. Res precej rib, obogatenih žit za zajtrk, rastlinskih nadomestkov, mleka in mlečnih izdelkov bi morali pojesti. Običajni ljudje pa teh živil ne pojedo tako veliko, da bi lahko z njimi zaužili vsaj 20 mikrogramov vitamina D na dan. Poleg tega pa je težava tudi v tem, da različni ljudje potrebujejo različno količino vitamina D."
Trudijo se, da bi bil dostop do vitamina D lažji.
"V Evropski uniji velja, da se pri dodajanju vitamina D v hrano ali pa v prehranska dopolnila, kot referenčna vrednost uporablja pet mikrogramov. Če neki proizvajalec doda v živilo ali prehransko dopolnilo pet mikrogramov vitamina D, na takšnem izdelku piše, da tak izdelek vsebuje 100 odstotkov priporočenega vnosa vitamina D. To je zelo zastarel podatek in ne drži. V praksi se dogaja, da na izdelku, ki vsebuje 20 mikrogramov vitamina D, piše, da vsebuje 400-odstotno dnevno priporočeno količino vitamina D. Ljudje se tega ne smejo prestrašiti."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Že spomladi smo v daljši oddaji opozorili, da imajo prebivalci Slovenije precej visoko stopnjo pomanjkanja tega vitamina D. Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi prepreči smrt.
Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko, ki pravi, da če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. "Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna. Takrat naše telo postane vezano izključno na zunanji vnos vitamina D, na našo prehrano, naše dodajanje itd."
Ugotovili so tudi, da Slovenci povprečno zaužijejo približno tri mikrograme vitamina D dnevno. Naše telo pa ga potrebuje približno 20 mikrogramov.
"Kolegi endokrinologi so se lotili priporočil za dodajanje vitamina D v jesenskem času, še posebej ob epidemiji covida-19. Priporočajo dodaten vnos, ker ga je v živilih razmeroma malo. Res precej rib, obogatenih žit za zajtrk, rastlinskih nadomestkov, mleka in mlečnih izdelkov bi morali pojesti. Običajni ljudje pa teh živil ne pojedo tako veliko, da bi lahko z njimi zaužili vsaj 20 mikrogramov vitamina D na dan. Poleg tega pa je težava tudi v tem, da različni ljudje potrebujejo različno količino vitamina D."
Trudijo se, da bi bil dostop do vitamina D lažji.
"V Evropski uniji velja, da se pri dodajanju vitamina D v hrano ali pa v prehranska dopolnila, kot referenčna vrednost uporablja pet mikrogramov. Če neki proizvajalec doda v živilo ali prehransko dopolnilo pet mikrogramov vitamina D, na takšnem izdelku piše, da tak izdelek vsebuje 100 odstotkov priporočenega vnosa vitamina D. To je zelo zastarel podatek in ne drži. V praksi se dogaja, da na izdelku, ki vsebuje 20 mikrogramov vitamina D, piše, da vsebuje 400-odstotno dnevno priporočeno količino vitamina D. Ljudje se tega ne smejo prestrašiti."
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov