Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
"Prepreka pa je tukaj, prišla je v obliki božičnega darila - to je cepivo."
V Veliki Britaniji in ZDA so se začeli cepiti že preden je Evropska unija sprejela dovoljenja. Prvi primer anafilaksije, resnega alergičnega učinka, ki je lahko življenja ogrožajoč, se je zgodil v Veliki Britaniji, pri dveh osebah. "Obe osebi, jaz sem zelo natačno to preštudirala in moji študenti to zelo dobro poznajo, sta bili že prej znano alergični na razne druge stvari in sta nosili v svoji torbici epipen, torej tisto injekcijo za urgentno uporabo. En primer je bil ugotovljen tudi na Aljaski. Od milijonov, ki so že bili cepljeni, so to trije primeri.
Tudi v Sloveniji smo imeli tri primere. En, ki je bil smrten, ni povezan s cepljenjem, "Druga dva: en je imel kožne spremembe, druga reakcija se je pa zgodila kasneje, naslednji dan šele z bruhanjem in drisko ter glavobolom. Pa je tudi vse minilo."
Cepivo je zelo učinkovito poudarja dr. Mojca Matičič.
"Da bo pa še bolj varno vse skupaj, je pa absolutno edino možno se cepiti v varnih razmerah. Kar pomeni, samo na cepilnem mestu, kjer imajo vse možnosti takojšnjega ukrepanja, za karkoli. Jaz s tem nočem strašiti, ravno nasprtno, s tem hočem ohrabriti ljudi. Kajti, če se karkoli resnega in hudega pojavi, se pojavi ponavadi v prvih 15 minutah. Tako je bilo tudi pri teh primerih iz sveta. Čisto vsak, ki se bo cepil, mora 15 minut obvezno počakati na mestu cepljenja, zato da je vse v redu. Tisti, ki pa imajo kakršnokoli alergijo v svoji zgodovini, tisti pa morajo celo 30 minut počakati, za vsak slučaj. Za varnost je res poskrbljeno."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
"Prepreka pa je tukaj, prišla je v obliki božičnega darila - to je cepivo."
V Veliki Britaniji in ZDA so se začeli cepiti že preden je Evropska unija sprejela dovoljenja. Prvi primer anafilaksije, resnega alergičnega učinka, ki je lahko življenja ogrožajoč, se je zgodil v Veliki Britaniji, pri dveh osebah. "Obe osebi, jaz sem zelo natačno to preštudirala in moji študenti to zelo dobro poznajo, sta bili že prej znano alergični na razne druge stvari in sta nosili v svoji torbici epipen, torej tisto injekcijo za urgentno uporabo. En primer je bil ugotovljen tudi na Aljaski. Od milijonov, ki so že bili cepljeni, so to trije primeri.
Tudi v Sloveniji smo imeli tri primere. En, ki je bil smrten, ni povezan s cepljenjem, "Druga dva: en je imel kožne spremembe, druga reakcija se je pa zgodila kasneje, naslednji dan šele z bruhanjem in drisko ter glavobolom. Pa je tudi vse minilo."
Cepivo je zelo učinkovito poudarja dr. Mojca Matičič.
"Da bo pa še bolj varno vse skupaj, je pa absolutno edino možno se cepiti v varnih razmerah. Kar pomeni, samo na cepilnem mestu, kjer imajo vse možnosti takojšnjega ukrepanja, za karkoli. Jaz s tem nočem strašiti, ravno nasprtno, s tem hočem ohrabriti ljudi. Kajti, če se karkoli resnega in hudega pojavi, se pojavi ponavadi v prvih 15 minutah. Tako je bilo tudi pri teh primerih iz sveta. Čisto vsak, ki se bo cepil, mora 15 minut obvezno počakati na mestu cepljenja, zato da je vse v redu. Tisti, ki pa imajo kakršnokoli alergijo v svoji zgodovini, tisti pa morajo celo 30 minut počakati, za vsak slučaj. Za varnost je res poskrbljeno."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov