Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Znanstveniki na temo koronavirusa in covida lani objavili več kot 200 000 člankov

07.01.2021

Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.

Od prazničnega dela decembra razburja odkritje o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna oziroma lažje prenosljiva, s čimer naj bi povzročala nov val okužb v Veliki Britaniji. Različica skrbi strokovnjake, ker se je velik del od ugotovljenih mutacij pojavil na genskem zapisu za virusno konico oziroma S protein, s katerim se virus veže na celice. Mutacije naj bi prav tako povzročale slabšo odzivnost bolnikov na zdravljenje s krvno plazmo in spreminjale mesto, kjer se virusna konica razcepi, preden virus vstopi v človeške celice. Ključen del raziskav še vedno poteka. Eno je namreč epidemiološko sledenje posameznim sevom, drugo pa ugotavljanje biološkega delovanja novih različic. Tudi v Sloveniji trenutno še preverjajo, ali je nova različica zašla k nam, za zdaj nam tega na Inštitutu ta mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani še niso potrdili.

Zapiranje meja zaradi pandemije - da ali ne?

In medtem ko so evropske države pohitele in nekatere zaprle meje z Združenim kraljestvom zaradi nove različice virusa, je konec lanskega leta izšla študija o učinkovitosti zapiranja meja. Kot kažejo modeli, je stroga zapora meja lahko učinkovita predvsem v prvih fazah epidemije, ko pa je virus enkrat že navzoč tudi v drugih državah, ta ukrep nima več tolikšne teže. Kot so opozorili na univerzi York v Torontu, lahko drastično zapiranje meja mednarodno trgovino mesečno stane 400 milijard ameriških dolarjev. Kanadski raziskovalci z univerze v Vancouvru pa so ob tem analizirali več deset študij, v katerih so avtorji preverjali modele učinkov prehajanja in zapiranja meja. Razen v primeru zaprtja Vuhana januarja lani, ko naj bi tovrsten ukrep preprečil 80 odstotkov prehodov okužb v tuje države, raziskovalci ugotavljajo, da ima zapiranje meja prej kratkoročen učinek. Druga študija, objavljena v reviji The Lancet, pa je pokazala, da bi lahko mednarodni potniki maja lani brez kakršnih okoli ukrepov prispevali več kot desetino okužb v več kot sto državah, medtem ko naj bi ta delež do septembra občutno padel. Strokovnjaki še poudarjajo, da je zapiranje meja smiselno le v primerih preprečevanja prehajanja okužb iz visoko prizadetih mest, zapirati meje zaradi pandemije nasploh pa lahko povzroči več škode kot koristi.

Velika Britanija postaja laboratorij za testiranje učinkovanja cepiv

Velika Britanija se sicer spreminja v prvovrsten laboratorij preizkušanja delovanja cepiv na ljudeh. Da bi precepili karseda velik del populacije, so se odločili, da raztegnejo predviden rok med dvema odmerkoma cepiva tudi na tri mesece s sprva predvidenih treh oziroma štirih tednov. Prav tako sporočajo, da bodo dovolili uporabo odmerkov cepiva različnih proizvajalcev pri isti osebi, če ne bo na voljo dovolj cepiva, s katerim je bila oseba cepljena prvotno. K hitenju in sprejemanju takšnih ukrepov jih – kot trdijo – sili hiter razrast okužb, ki naj bi ga povzročala bolj virulentna različica koronavirusa. RNK cepivo, ki je doslej v uporabi, naj bi prve učinke pokazalo od deset do 12 dni po prvem odmerku, ni pa znano, kako dolgo zaščita potem tudi vztraja, zato se je dobro ravnati po začrtanem urniku cepljenja, kot ga je predvidel tudi proizvajalec, svarijo ameriški raziskovalci. Tamkajšnji virolog Paul Bieniasz z univerze Rockefeller je tudi posvaril, da lahko le delno cepljeni posamezniki virusu pomagajo, da se razvije še v nevarnejšo različico.

Na temo koronavirusa in covida objavili več kot 200 000 znanstvenih člankov

Ob koncu leta 2020 je bilo objavljenih tudi kar nekaj analiz tega, kako je novi koronavirus spremenil znanost in objavljanje samih raziskav. Kot piše v reviji Nature, je bilo kar štiri odstotke vseh objav v znanosti lani posvečenih temu virusu in bolezni, ki jo povzroča. Po oceni baze Dimensions naj bi bilo do decembra lani objavljenih več kot 200 000 tovrstnih prispevkov. Prav tako pa se je tudi na sploh povečalo število vsakršnih objav, ki so jih znanstveniki pošiljali v znanstvene revije, delno tudi zato, ker so bili več doma, na neki način še bolj prisiljeni v pisanje. Samo v reviji Elsevier se je število prispevkov med februarjem in majem povečalo za približno 270.000 ali 58 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, nekatere medicinske revije so poročale celo o skorajšnji podvojitvi prejetih prispevkov. Pričakovano se je glavnina študij sprva osredotočala na širjenje okužb, napovedovanje razvoja bolezni pri huje bolnih, diagnostiko in testiranje, v drugi polovici leta pa je začelo naraščati število prispevkov, ki so se osredotočali na duševno zdravje ljudi zaradi novih razmer. To področje je med novimi objavami še vedno v največjem porastu. Potem ko so do začetka aprila največ objav na tem področju spisali kitajski znanstveniki, se je tehtnica močno prevesila na stran ameriških in evropskih raziskovalcev. Najbolj citiran je sicer članek o 41 hospitaliziranih pacientih v Vuhanu, objavljen 24. januarja v reviji The Lancet. Prav tako se je pokazalo, da je rast prispevkov, ki so jih oddale ženske, lani v vseh dejavnostih zaostajala za rastjo števila prispevkov, ki so jih oddali moški. To gre pripisati tudi dejstvu, da so ženske v času zaprtja prevzemale več skrbi za dom, družino in šolanje otrok na daljavo.

Doslej ustavljena le ena študija kandidatnega cepiva

Iz Avstralije pa poročajo o zapletih pri razvoju enega od kandidatov za cepivo, in sicer gre za cepivo proizvajalca CSL in UQ, ki so ga zasnovali na osnovi virusnega proteina in pri katerem se je tamkajšnja vlada zavezala za nakup več kot 50 milijonov odmerkov. Razvoj so jadrno prekinili, potem ko so pri številnih testirancih v študiji ugotovili lažno pozitivne rezultate na test virusa HIV. Sestavina omenjenega cepiva je tudi del virusa HIV, ki so mu odvzeli možnost, da bi okužil človeka. Čeprav ta komponenta cepiva naj ne bi pod nobenim pogojem ogrozila zdravja človeka, pa se je med študijo izkazalo, da se je v nekaterih udeležencih klinične študije sprožil delni protitelesni odziv proti njej, kar je povzročilo lažne pozitivne rezultat na testih za HIV. To je za zdaj tudi edini kandidat za cepivo, ki so ga uradno zavrnili in študije tudi prekinili, trenutno so sicer odobritev prejela tri cepiva, sedem jih je prejelo izredno odobritev, 64 jih je v fazi testiranja na ljudeh, od tega 20 v zadnji, tretji fazi kliničnih testiranj. Še 85 kandidatov je trenutno v predkliničnih študijah.

Arabski svet zaupa kitajskim cepivom

In medem ko na Stari celini in v ZDA sledimo predvsem cepivom podjetij Pfizer, Moderna in AstraZeneca, so v Združenih arabskih emiratih in v Bahrajnu prižgali zeleno luč za eno od kitajskih cepiv, ki ga razvija državno podjetje Sinopharm, v kliničnih študijah pa so ga preverjali v več državah, tudi v obeh že omenjenih. Čeprav v zvezi s cepivom ni na voljo veliko javno dostopnih podatkov o poteku kliničnih študij, gre za simbolno pomemben korak. To je prvo kitajsko cepivo, ki bo prešlo v množično rabo tudi izven Kitajske, ob čemer je treba dodati, da ima Kitajska izjemno velike kapacitete za množično produkcijo cepiv, zagotovi lahko več milijard odmerkov. Emirati in Bahrajn sta sicer tudi prvi državi na svetu, ki sta izdali polno dovoljenje za uporabo cepiva proti covidu-19, povsod drugje, tudi v Rusiji, kjer sta trenutno v ospredju dva kandidata, še vedno govorimo o izrednih dovoljenjih.

Izrael po deležu precepljenosti daleč v ospredju

Omenjeni Združeni arabski emirati in Bahrajn sta sicer druga in tretja država na svetu po deležu precepljenega prebivalstva. Do petega januarja je bilo v Emiratih cepljenih nekaj več kot osem odstotkov prebivalstva, v Bahrajnu pa slabe štiri, medtem ko so v vodilni državi po precepljenosti, Izraelu, do petega januarja cepili skoraj 16 odstotkov ljudi. Na tretjem in četrtem mestu po deležu cepljenega prebivalstva so Združene države Amerike in Velika Britanija s približno poldrugim odstotkom cepljenih, medtem ko je bilo v Sloveniji doslej (7. 1.) cepljenih 0,6 odstotka populacije.

Zakaj otroci redkeje zbolijo?

Vse več je tudi študij, ki se nanašajo na okužbe in potek bolezni covid-19 pri otrocih, ki predstavljajo le manjši odstotek vseh okuženih. Pri otrocih je zlasti zanimivo to, da lahko po okužbi razvijejo simptome, ob čemer jim v telesu nastajajo protitelesa, a je navkljub temu pri njih velik delež PCR testov negativen. Po študiji, objavljeni v reviji The New England Journal of Medicine, je tudi do dve tretjini v raziskavi spremljanih otrok, pri katerih je okužba vodila v večsistemsko vnetje, prejelo lažno negativne rezultate PCR testov. Zanimivo je tudi to, da so pri otrocih v telesu odkrili le tisti tip protiteles, ki delujejo proti virusni konici, medtem ko so pri odraslih ob teh odkrili tudi protitelesa proti nukleokapsidnemu proteinu oziroma virusnemu proteinu N, ki se običajno razvijejo, ko se je virus že dobro razširil po telesu. To kaže na to, da je pri otrocih razsoj virusa po telesu manj pogost. Vzrok, da so otroci bolj kos okužbam z novim koronavirusom, je tudi v ustroju njihovega imunskega sistema, v katerem je veliko več naivnih limfocitov T, kar naj bi pripomoglo k učinkovitejšem obrambnemu odzivu. Strokovnjaki pomen pripisujejo tudi dejavniku, da so otroci tudi sicer rezervoar sezonskih koronavirusov, ki povzročajo običajni prehlad, protitelesa proti tem virusom pa bi lahko pomagala tudi pri obrambi proti novemu koronavirusu; poročajo tudi o tem, da naj bi imeli otroci v nosu manj receptorjev ACE2, kar virusu zmanjša možnost vezave na naše celice. Tudi to bi lahko bila delna razlaga tega, zakaj so okužbe pri otrocih redkejše. Še vedno pa ni ene same dobre razlage.

Interferon - pomemben dirigent v ozadju

Vse trdnejši so tudi dokazi o tem, da so pomemben dirigent tega, pri kom se bo okužba sprevrgla v resnejšo obliko, naši geni. V britanski raziskavi, rezultate katere so decembra objavili v reviji Nature, so spremljali 2200 bolnikov na oddelkih intenzivne nege na Otoku, pri tem pa odkrili nekaj ključnih genov, ki bi lahko vodili do odgovora. Med pogostejšimi krivci za silovit imunski odgovor pri nekaterih se je pojavljal gen TYK2, ki je med drugim odgovoren za jakost telesnega imunskega odziva oziroma ki – enostavno rečeno – naredi naše imunske celice bolj 'jezne'. Genetske razlike so opazili tudi v tistem delu dednega zapisa, ki nadzira nastanek protivirusne molekule interferon. Če imamo tega premalo, ima virus bolj proste roke pri razmnoževanju v našem telesu. Vlogo interferona in naših genskih predispozicij pri tem je potrdilo kar nekaj študij, objavljenih v reviji Science, ena od njih poroča o tem, da naj bi imel pomembno vlogo pri kar 15 odstotkih huje bolnih covidnih bolnikov. Študije se sicer nadaljujejo, geni še zdaleč niso povedali zanje, so pa lahko že zdaj v pomembno vodilo pri tem, kakšne vrste terapij ubirati in uvajati pri pacientih.

Deseterica odposlancev WHO se odpravlja na detektivsko pot za izvorom virusa

Za konec pa še pogled v novo leto: čemu odmerjati pozornost v zvezi s koronavirusom, kaj lahko prinese? Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno ustanovila posebno enoto strokovnjakov iz vrst epidemiologov, virologov in strokovnjakov za zdravje človeka in živali, ki se kot neke vrste detektivi odpravljajo na lov za izvorom koronavirusa Sars-CoV-2. Deseterica začenja svojo misijo na tržnicah v mestu Wuhan, od koder bodo sledili prvim okuženim. Iskanje izvora virusa je trenutno še vedno ena od največjih skrivnosti, povezanih z novim koronavirusom, traja lahko leta, a zagotovo bomo lahko kaj ključnega izvedeli že letos.

V letošnjem letu prav tako pričakujemo novice o nekaterih perspektivnih kandidatih za cepivo proti covidu-19. Na Zahodu spremljajo predvsem napredek dveh velikanov – Novavax in Johnson&Johnson, ki imata kapaciteto za proizvodnjo meč milijard doz cepiva, ob čemer bo z njegovo logistiko lažje, kot je to pri RNK cepivih.

 


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Znanstveniki na temo koronavirusa in covida lani objavili več kot 200 000 člankov

07.01.2021

Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.

Od prazničnega dela decembra razburja odkritje o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna oziroma lažje prenosljiva, s čimer naj bi povzročala nov val okužb v Veliki Britaniji. Različica skrbi strokovnjake, ker se je velik del od ugotovljenih mutacij pojavil na genskem zapisu za virusno konico oziroma S protein, s katerim se virus veže na celice. Mutacije naj bi prav tako povzročale slabšo odzivnost bolnikov na zdravljenje s krvno plazmo in spreminjale mesto, kjer se virusna konica razcepi, preden virus vstopi v človeške celice. Ključen del raziskav še vedno poteka. Eno je namreč epidemiološko sledenje posameznim sevom, drugo pa ugotavljanje biološkega delovanja novih različic. Tudi v Sloveniji trenutno še preverjajo, ali je nova različica zašla k nam, za zdaj nam tega na Inštitutu ta mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani še niso potrdili.

Zapiranje meja zaradi pandemije - da ali ne?

In medtem ko so evropske države pohitele in nekatere zaprle meje z Združenim kraljestvom zaradi nove različice virusa, je konec lanskega leta izšla študija o učinkovitosti zapiranja meja. Kot kažejo modeli, je stroga zapora meja lahko učinkovita predvsem v prvih fazah epidemije, ko pa je virus enkrat že navzoč tudi v drugih državah, ta ukrep nima več tolikšne teže. Kot so opozorili na univerzi York v Torontu, lahko drastično zapiranje meja mednarodno trgovino mesečno stane 400 milijard ameriških dolarjev. Kanadski raziskovalci z univerze v Vancouvru pa so ob tem analizirali več deset študij, v katerih so avtorji preverjali modele učinkov prehajanja in zapiranja meja. Razen v primeru zaprtja Vuhana januarja lani, ko naj bi tovrsten ukrep preprečil 80 odstotkov prehodov okužb v tuje države, raziskovalci ugotavljajo, da ima zapiranje meja prej kratkoročen učinek. Druga študija, objavljena v reviji The Lancet, pa je pokazala, da bi lahko mednarodni potniki maja lani brez kakršnih okoli ukrepov prispevali več kot desetino okužb v več kot sto državah, medtem ko naj bi ta delež do septembra občutno padel. Strokovnjaki še poudarjajo, da je zapiranje meja smiselno le v primerih preprečevanja prehajanja okužb iz visoko prizadetih mest, zapirati meje zaradi pandemije nasploh pa lahko povzroči več škode kot koristi.

Velika Britanija postaja laboratorij za testiranje učinkovanja cepiv

Velika Britanija se sicer spreminja v prvovrsten laboratorij preizkušanja delovanja cepiv na ljudeh. Da bi precepili karseda velik del populacije, so se odločili, da raztegnejo predviden rok med dvema odmerkoma cepiva tudi na tri mesece s sprva predvidenih treh oziroma štirih tednov. Prav tako sporočajo, da bodo dovolili uporabo odmerkov cepiva različnih proizvajalcev pri isti osebi, če ne bo na voljo dovolj cepiva, s katerim je bila oseba cepljena prvotno. K hitenju in sprejemanju takšnih ukrepov jih – kot trdijo – sili hiter razrast okužb, ki naj bi ga povzročala bolj virulentna različica koronavirusa. RNK cepivo, ki je doslej v uporabi, naj bi prve učinke pokazalo od deset do 12 dni po prvem odmerku, ni pa znano, kako dolgo zaščita potem tudi vztraja, zato se je dobro ravnati po začrtanem urniku cepljenja, kot ga je predvidel tudi proizvajalec, svarijo ameriški raziskovalci. Tamkajšnji virolog Paul Bieniasz z univerze Rockefeller je tudi posvaril, da lahko le delno cepljeni posamezniki virusu pomagajo, da se razvije še v nevarnejšo različico.

Na temo koronavirusa in covida objavili več kot 200 000 znanstvenih člankov

Ob koncu leta 2020 je bilo objavljenih tudi kar nekaj analiz tega, kako je novi koronavirus spremenil znanost in objavljanje samih raziskav. Kot piše v reviji Nature, je bilo kar štiri odstotke vseh objav v znanosti lani posvečenih temu virusu in bolezni, ki jo povzroča. Po oceni baze Dimensions naj bi bilo do decembra lani objavljenih več kot 200 000 tovrstnih prispevkov. Prav tako pa se je tudi na sploh povečalo število vsakršnih objav, ki so jih znanstveniki pošiljali v znanstvene revije, delno tudi zato, ker so bili več doma, na neki način še bolj prisiljeni v pisanje. Samo v reviji Elsevier se je število prispevkov med februarjem in majem povečalo za približno 270.000 ali 58 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, nekatere medicinske revije so poročale celo o skorajšnji podvojitvi prejetih prispevkov. Pričakovano se je glavnina študij sprva osredotočala na širjenje okužb, napovedovanje razvoja bolezni pri huje bolnih, diagnostiko in testiranje, v drugi polovici leta pa je začelo naraščati število prispevkov, ki so se osredotočali na duševno zdravje ljudi zaradi novih razmer. To področje je med novimi objavami še vedno v največjem porastu. Potem ko so do začetka aprila največ objav na tem področju spisali kitajski znanstveniki, se je tehtnica močno prevesila na stran ameriških in evropskih raziskovalcev. Najbolj citiran je sicer članek o 41 hospitaliziranih pacientih v Vuhanu, objavljen 24. januarja v reviji The Lancet. Prav tako se je pokazalo, da je rast prispevkov, ki so jih oddale ženske, lani v vseh dejavnostih zaostajala za rastjo števila prispevkov, ki so jih oddali moški. To gre pripisati tudi dejstvu, da so ženske v času zaprtja prevzemale več skrbi za dom, družino in šolanje otrok na daljavo.

Doslej ustavljena le ena študija kandidatnega cepiva

Iz Avstralije pa poročajo o zapletih pri razvoju enega od kandidatov za cepivo, in sicer gre za cepivo proizvajalca CSL in UQ, ki so ga zasnovali na osnovi virusnega proteina in pri katerem se je tamkajšnja vlada zavezala za nakup več kot 50 milijonov odmerkov. Razvoj so jadrno prekinili, potem ko so pri številnih testirancih v študiji ugotovili lažno pozitivne rezultate na test virusa HIV. Sestavina omenjenega cepiva je tudi del virusa HIV, ki so mu odvzeli možnost, da bi okužil človeka. Čeprav ta komponenta cepiva naj ne bi pod nobenim pogojem ogrozila zdravja človeka, pa se je med študijo izkazalo, da se je v nekaterih udeležencih klinične študije sprožil delni protitelesni odziv proti njej, kar je povzročilo lažne pozitivne rezultat na testih za HIV. To je za zdaj tudi edini kandidat za cepivo, ki so ga uradno zavrnili in študije tudi prekinili, trenutno so sicer odobritev prejela tri cepiva, sedem jih je prejelo izredno odobritev, 64 jih je v fazi testiranja na ljudeh, od tega 20 v zadnji, tretji fazi kliničnih testiranj. Še 85 kandidatov je trenutno v predkliničnih študijah.

Arabski svet zaupa kitajskim cepivom

In medem ko na Stari celini in v ZDA sledimo predvsem cepivom podjetij Pfizer, Moderna in AstraZeneca, so v Združenih arabskih emiratih in v Bahrajnu prižgali zeleno luč za eno od kitajskih cepiv, ki ga razvija državno podjetje Sinopharm, v kliničnih študijah pa so ga preverjali v več državah, tudi v obeh že omenjenih. Čeprav v zvezi s cepivom ni na voljo veliko javno dostopnih podatkov o poteku kliničnih študij, gre za simbolno pomemben korak. To je prvo kitajsko cepivo, ki bo prešlo v množično rabo tudi izven Kitajske, ob čemer je treba dodati, da ima Kitajska izjemno velike kapacitete za množično produkcijo cepiv, zagotovi lahko več milijard odmerkov. Emirati in Bahrajn sta sicer tudi prvi državi na svetu, ki sta izdali polno dovoljenje za uporabo cepiva proti covidu-19, povsod drugje, tudi v Rusiji, kjer sta trenutno v ospredju dva kandidata, še vedno govorimo o izrednih dovoljenjih.

Izrael po deležu precepljenosti daleč v ospredju

Omenjeni Združeni arabski emirati in Bahrajn sta sicer druga in tretja država na svetu po deležu precepljenega prebivalstva. Do petega januarja je bilo v Emiratih cepljenih nekaj več kot osem odstotkov prebivalstva, v Bahrajnu pa slabe štiri, medtem ko so v vodilni državi po precepljenosti, Izraelu, do petega januarja cepili skoraj 16 odstotkov ljudi. Na tretjem in četrtem mestu po deležu cepljenega prebivalstva so Združene države Amerike in Velika Britanija s približno poldrugim odstotkom cepljenih, medtem ko je bilo v Sloveniji doslej (7. 1.) cepljenih 0,6 odstotka populacije.

Zakaj otroci redkeje zbolijo?

Vse več je tudi študij, ki se nanašajo na okužbe in potek bolezni covid-19 pri otrocih, ki predstavljajo le manjši odstotek vseh okuženih. Pri otrocih je zlasti zanimivo to, da lahko po okužbi razvijejo simptome, ob čemer jim v telesu nastajajo protitelesa, a je navkljub temu pri njih velik delež PCR testov negativen. Po študiji, objavljeni v reviji The New England Journal of Medicine, je tudi do dve tretjini v raziskavi spremljanih otrok, pri katerih je okužba vodila v večsistemsko vnetje, prejelo lažno negativne rezultate PCR testov. Zanimivo je tudi to, da so pri otrocih v telesu odkrili le tisti tip protiteles, ki delujejo proti virusni konici, medtem ko so pri odraslih ob teh odkrili tudi protitelesa proti nukleokapsidnemu proteinu oziroma virusnemu proteinu N, ki se običajno razvijejo, ko se je virus že dobro razširil po telesu. To kaže na to, da je pri otrocih razsoj virusa po telesu manj pogost. Vzrok, da so otroci bolj kos okužbam z novim koronavirusom, je tudi v ustroju njihovega imunskega sistema, v katerem je veliko več naivnih limfocitov T, kar naj bi pripomoglo k učinkovitejšem obrambnemu odzivu. Strokovnjaki pomen pripisujejo tudi dejavniku, da so otroci tudi sicer rezervoar sezonskih koronavirusov, ki povzročajo običajni prehlad, protitelesa proti tem virusom pa bi lahko pomagala tudi pri obrambi proti novemu koronavirusu; poročajo tudi o tem, da naj bi imeli otroci v nosu manj receptorjev ACE2, kar virusu zmanjša možnost vezave na naše celice. Tudi to bi lahko bila delna razlaga tega, zakaj so okužbe pri otrocih redkejše. Še vedno pa ni ene same dobre razlage.

Interferon - pomemben dirigent v ozadju

Vse trdnejši so tudi dokazi o tem, da so pomemben dirigent tega, pri kom se bo okužba sprevrgla v resnejšo obliko, naši geni. V britanski raziskavi, rezultate katere so decembra objavili v reviji Nature, so spremljali 2200 bolnikov na oddelkih intenzivne nege na Otoku, pri tem pa odkrili nekaj ključnih genov, ki bi lahko vodili do odgovora. Med pogostejšimi krivci za silovit imunski odgovor pri nekaterih se je pojavljal gen TYK2, ki je med drugim odgovoren za jakost telesnega imunskega odziva oziroma ki – enostavno rečeno – naredi naše imunske celice bolj 'jezne'. Genetske razlike so opazili tudi v tistem delu dednega zapisa, ki nadzira nastanek protivirusne molekule interferon. Če imamo tega premalo, ima virus bolj proste roke pri razmnoževanju v našem telesu. Vlogo interferona in naših genskih predispozicij pri tem je potrdilo kar nekaj študij, objavljenih v reviji Science, ena od njih poroča o tem, da naj bi imel pomembno vlogo pri kar 15 odstotkih huje bolnih covidnih bolnikov. Študije se sicer nadaljujejo, geni še zdaleč niso povedali zanje, so pa lahko že zdaj v pomembno vodilo pri tem, kakšne vrste terapij ubirati in uvajati pri pacientih.

Deseterica odposlancev WHO se odpravlja na detektivsko pot za izvorom virusa

Za konec pa še pogled v novo leto: čemu odmerjati pozornost v zvezi s koronavirusom, kaj lahko prinese? Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno ustanovila posebno enoto strokovnjakov iz vrst epidemiologov, virologov in strokovnjakov za zdravje človeka in živali, ki se kot neke vrste detektivi odpravljajo na lov za izvorom koronavirusa Sars-CoV-2. Deseterica začenja svojo misijo na tržnicah v mestu Wuhan, od koder bodo sledili prvim okuženim. Iskanje izvora virusa je trenutno še vedno ena od največjih skrivnosti, povezanih z novim koronavirusom, traja lahko leta, a zagotovo bomo lahko kaj ključnega izvedeli že letos.

V letošnjem letu prav tako pričakujemo novice o nekaterih perspektivnih kandidatih za cepivo proti covidu-19. Na Zahodu spremljajo predvsem napredek dveh velikanov – Novavax in Johnson&Johnson, ki imata kapaciteto za proizvodnjo meč milijard doz cepiva, ob čemer bo z njegovo logistiko lažje, kot je to pri RNK cepivih.

 


16.03.2021

Dr. Tjaša Vižintin Cuderman: Tromboze, Covid-19 in cepljenje

Odmeva začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. V Sloveniji zaenkrat ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. Za več pojasnil smo poklicali dr. Tanjo Vižintin Cuderman, ki na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana vodi antikoagualicijsko dejavnost.


16.03.2021

Zarja Muršič: Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje

"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.


12.03.2021

Je cepilni nacionalizem strel v koleno?

Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.


11.03.2021

dr. Zarja Muršič: Nove različice koronavirusa delujejo kot igra iskanja razlik

O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.


05.03.2021

Dr. Mojca Matičič: Če informacij ni, jih pridobimo

Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.


26.02.2021

Nepredvidljivi biološki procesi pri proizvodnji cepiv

Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.


25.02.2021

Odmerka cepiva proti covidu-19 sta za telo kot športni trening

Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec.


24.02.2021

Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli

Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?


18.02.2021

Posledice covida: po enem mesecu spet v bolnišnico

Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike


17.02.2021

Gripa in koronavirus se razlikujeta po načinu prenosa okužbe

O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.


11.02.2021

Dr. Zarja Muršič: Zaprti prostori so za viruse kot lunapark

Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.


10.02.2021

Dr. Viktorija Tomič: 77 odstotna zanesljivost ne zadošča

V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay


09.02.2021

Koliko meja odpre cepilni potni list?

Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.


02.02.2021

Šport, športniki in športni pedagogi so ključni del rešitve, ker se bodo naučili novega obnašanja

Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.


29.01.2021

Dr. Mojca Matičič: Naravna čredna imunost je kot ruska ruleta, precej nevarna

Dr. Mojca Matičič odgovarja na vprašanja glede angleške različice virusa Sars-Cov-2 in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleli bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo.


27.01.2021

Leon Cizelj: V epidemiji je težko stagnirati

Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.


26.01.2021

Dr. Sašo Dolenc: Nasloviti vsa vprašanja, a ne širiti mitov in neresnic

Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.


23.01.2021

Dr. Nina Ružić Gorenjec: Kaj smo se naučili iz prvega in drugega vala epidemije?

Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?


21.01.2021

Košarka od testa do testa

Košarkarji, ki so preboleli covid-19, lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Ne smejo pa prek državne meje.


20.01.2021

dr. Gregor Starc

Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?


Stran 4 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov