Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.
V zadnjih dneh postaja vse bolj jasno, da proizvodne verige cepiv le težko dohajajo naročila in cilje, ki so si jih zastavili proizvajalci in naročniki cepiv. Gre za velik podvig. V preteklosti je namreč gradnja novih proizvodnih obratov za produkcijo cepiv vzela tudi več let.
"Proizvodnjo lahko bodisi razširimo ali povečamo že obstoječo. Ponavadi govorimo o postavitvi tovarne za proizvodnjo določenega produkta, tokrat pa iščemo že obstoječe tovarne, ki bi jih lahko hitro prilagodili za proizvodnjo na osnovi celičnih kultur in metod, ki so bile že v uporabi za druge stvari. Iščemo torej proizvodnje linije, ki jih je mogoče hitro prilagoditi. Mislim, da se proizvajalci trudijo k proizvodnji pristopiti na različne načine." - prof. Jeffrey Almond, virolog in vackinolog z Univerze v Oxfordu
Dodatno prilagodljivost in fleksibilnost ter veliko upanja za prihodnost pandemije in tudi drugih morebitnih novih pandemij v prihodnosti prinašajo cepiva na osnovi nukleinskih kislin, bolj znana kot cepiva mRNK.
"Cepiva RNK so zanimiva zgodba. V preteklosti je bilo potrebno za vsako cepivo spremeniti tovarno in zgraditi novo; sedaj lahko spremenimo le zaporedje mRNK in imamo novo cepivo. To ima izjemen potencial za zmožnost proizvodnje. Pa vseeno so morali lansko leto trdo delati, da so povečali proizvodnjo verigo ter da so pridobili materiale in začeli s proizvodnjo in jo povečali do učinkovite ravni."
Kljub izjemnemu potencialu, se pri proizvodnji mRNK cepiv ne izognemo nepredvidljivim biološkim procesom. Ti so ključni tudi za cepiva z virusnih vektorjev. Evropska unija ima trenutno pogodbi z dvema proizvajalcema cepiv z adenovirusnimi vektorji, in sicer z Astro Zeneco in s podjetjem Johnson in Johnson. Cepivo slednjega je te dni v obravnavi na Evropski agenciji za zdravila in je, lahko upamo, tik pred pogojno odobritvijo. Pri proizvodnji cepiv z virusnimi vektorji se zanašamo na celične kulture: "Naj navedem še dodaten primer. Pri proizvodnji adenovirusnih vektorjev za cepivi Johnson in Johnson in Astra Zeneca začnemo z evkariontskimi celicami v suspenziji. Ker se te celice goji v suspenziji, jih je potrebno ves čas mešati. Če jih damo v okromne bioreaktorje - posode, velike od 2000 do 5000 litrov, je potrebno bolj močno mešati, a tako lahko celice poškodujemo. Ob tem pa jim moramo dovajati kisik in hranila. Med mešanjem se ustvarjajo mehurčki plina, vse se peni. Vse skupaj lahko postane ogromen nered. Po vsem tem pa je potrebno dodati še virus, ki ga gojimo in pri tem moramo sočasno okužiti vse celice v bioreaktorju. Potem dobimo še večji nered, nekatere celice se okužijo, druge razpadejo. Vse postane zapacano, ker se DNK sprosti iz celic, še bolj se peni zaradi kisika, ki ga dovajamo. Celoten proces lahko postane nočna mora. Povečevanje proizvodnje je zelo zahtevno. Skozi več let testiranja so razvili bioreaktorje, hitrost ter način mešanja celic, vse do podrobnosti, kot je oblika mešal. Celoten proces deluje optimalno. Je zelo napredoval, a je še vseeno presenetljivo težak. Jaz sem se pridružil industriji iz akademskega sveta in sem si mislil, saj to je preprosto. Potem sem šele videl, kako kompleksno je. Vedno bolj sem presenečen in navdušen nad strokovnjaki, ki so vse to razvili v zadnjem letu, da imamo tako veliko kapaciteto, kot jo imamo sedaj."
Sami proizvodnji cepiva sledi še polnjenje vial, steklenih posodic, in izvajanje cepljenja. Pri vsakem izmed teh korakov lahko pride do pomanjkanja materialov za proizvodnjo in na koncu še osebja za izvedbo cepljenja. Zaenkrat teh težav še nimamo, vseeno pa prihaja do zamud pri dobavi nekaterih cepiv. Kje naj bi se po mnenju profesorja Almonda zataknilo pri proizvodnji cepiva Astra Zenece?
"Kratek odgovor je, da ne vem. Nimam vpogleda znotraj proizvodnih verig in vsem tudi ne povedo, kaj se dogaja. Lahko le sumim, da gre za dostopnost, predvsem v tem, kakšna je donosnost virusa iz celičnih kultur in tudi število celičnih kultur, ki jih imajo v bioreaktorjih v proizvodnji. Verjetno je proces res malo bolj počasen, kot smo pričakovali, a je še vseeno izjemen. Kljub vsemu smo prejeli več deset milijonov doz cepiva. Vse poteka zelo hitro. Res je nadležno, da ne gre hitreje, a ne smemo biti preveč kritični; še vseeno so zelo dobri."
V prihodnjih mesecih se lahko nadejamo vedno več cepiv. Nekatera farmacevtska podjetja, ki niso bila uspešna v razvoju cepiva, so drugim ponudila svoje kapacitete za proizvodnjo. A zagon in optimizacija proizvodnje, ki vključuje biološke procese, vzame čas. Trem že odobrenim cepivom znotraj Evropske unije se bo, lahko upamo, kmalu pridružilo še četrto. Kljub temu da so proizvodne verige nepredvidljive in našim večjim pričakovanjem, je razvoj in postavitev večmilijonske proizvodnje cepiv v enem letu izjemen dosežek.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.
V zadnjih dneh postaja vse bolj jasno, da proizvodne verige cepiv le težko dohajajo naročila in cilje, ki so si jih zastavili proizvajalci in naročniki cepiv. Gre za velik podvig. V preteklosti je namreč gradnja novih proizvodnih obratov za produkcijo cepiv vzela tudi več let.
"Proizvodnjo lahko bodisi razširimo ali povečamo že obstoječo. Ponavadi govorimo o postavitvi tovarne za proizvodnjo določenega produkta, tokrat pa iščemo že obstoječe tovarne, ki bi jih lahko hitro prilagodili za proizvodnjo na osnovi celičnih kultur in metod, ki so bile že v uporabi za druge stvari. Iščemo torej proizvodnje linije, ki jih je mogoče hitro prilagoditi. Mislim, da se proizvajalci trudijo k proizvodnji pristopiti na različne načine." - prof. Jeffrey Almond, virolog in vackinolog z Univerze v Oxfordu
Dodatno prilagodljivost in fleksibilnost ter veliko upanja za prihodnost pandemije in tudi drugih morebitnih novih pandemij v prihodnosti prinašajo cepiva na osnovi nukleinskih kislin, bolj znana kot cepiva mRNK.
"Cepiva RNK so zanimiva zgodba. V preteklosti je bilo potrebno za vsako cepivo spremeniti tovarno in zgraditi novo; sedaj lahko spremenimo le zaporedje mRNK in imamo novo cepivo. To ima izjemen potencial za zmožnost proizvodnje. Pa vseeno so morali lansko leto trdo delati, da so povečali proizvodnjo verigo ter da so pridobili materiale in začeli s proizvodnjo in jo povečali do učinkovite ravni."
Kljub izjemnemu potencialu, se pri proizvodnji mRNK cepiv ne izognemo nepredvidljivim biološkim procesom. Ti so ključni tudi za cepiva z virusnih vektorjev. Evropska unija ima trenutno pogodbi z dvema proizvajalcema cepiv z adenovirusnimi vektorji, in sicer z Astro Zeneco in s podjetjem Johnson in Johnson. Cepivo slednjega je te dni v obravnavi na Evropski agenciji za zdravila in je, lahko upamo, tik pred pogojno odobritvijo. Pri proizvodnji cepiv z virusnimi vektorji se zanašamo na celične kulture: "Naj navedem še dodaten primer. Pri proizvodnji adenovirusnih vektorjev za cepivi Johnson in Johnson in Astra Zeneca začnemo z evkariontskimi celicami v suspenziji. Ker se te celice goji v suspenziji, jih je potrebno ves čas mešati. Če jih damo v okromne bioreaktorje - posode, velike od 2000 do 5000 litrov, je potrebno bolj močno mešati, a tako lahko celice poškodujemo. Ob tem pa jim moramo dovajati kisik in hranila. Med mešanjem se ustvarjajo mehurčki plina, vse se peni. Vse skupaj lahko postane ogromen nered. Po vsem tem pa je potrebno dodati še virus, ki ga gojimo in pri tem moramo sočasno okužiti vse celice v bioreaktorju. Potem dobimo še večji nered, nekatere celice se okužijo, druge razpadejo. Vse postane zapacano, ker se DNK sprosti iz celic, še bolj se peni zaradi kisika, ki ga dovajamo. Celoten proces lahko postane nočna mora. Povečevanje proizvodnje je zelo zahtevno. Skozi več let testiranja so razvili bioreaktorje, hitrost ter način mešanja celic, vse do podrobnosti, kot je oblika mešal. Celoten proces deluje optimalno. Je zelo napredoval, a je še vseeno presenetljivo težak. Jaz sem se pridružil industriji iz akademskega sveta in sem si mislil, saj to je preprosto. Potem sem šele videl, kako kompleksno je. Vedno bolj sem presenečen in navdušen nad strokovnjaki, ki so vse to razvili v zadnjem letu, da imamo tako veliko kapaciteto, kot jo imamo sedaj."
Sami proizvodnji cepiva sledi še polnjenje vial, steklenih posodic, in izvajanje cepljenja. Pri vsakem izmed teh korakov lahko pride do pomanjkanja materialov za proizvodnjo in na koncu še osebja za izvedbo cepljenja. Zaenkrat teh težav še nimamo, vseeno pa prihaja do zamud pri dobavi nekaterih cepiv. Kje naj bi se po mnenju profesorja Almonda zataknilo pri proizvodnji cepiva Astra Zenece?
"Kratek odgovor je, da ne vem. Nimam vpogleda znotraj proizvodnih verig in vsem tudi ne povedo, kaj se dogaja. Lahko le sumim, da gre za dostopnost, predvsem v tem, kakšna je donosnost virusa iz celičnih kultur in tudi število celičnih kultur, ki jih imajo v bioreaktorjih v proizvodnji. Verjetno je proces res malo bolj počasen, kot smo pričakovali, a je še vseeno izjemen. Kljub vsemu smo prejeli več deset milijonov doz cepiva. Vse poteka zelo hitro. Res je nadležno, da ne gre hitreje, a ne smemo biti preveč kritični; še vseeno so zelo dobri."
V prihodnjih mesecih se lahko nadejamo vedno več cepiv. Nekatera farmacevtska podjetja, ki niso bila uspešna v razvoju cepiva, so drugim ponudila svoje kapacitete za proizvodnjo. A zagon in optimizacija proizvodnje, ki vključuje biološke procese, vzame čas. Trem že odobrenim cepivom znotraj Evropske unije se bo, lahko upamo, kmalu pridružilo še četrto. Kljub temu da so proizvodne verige nepredvidljive in našim večjim pričakovanjem, je razvoj in postavitev večmilijonske proizvodnje cepiv v enem letu izjemen dosežek.
V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.
Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.
Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo
Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo
Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain
Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.
Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki
Neveljaven email naslov