Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.
Leto dni mineva od popolne ustavitve kitajskega mesta Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstveno-fantastični film v živo, a oddaljena resničnost je postala realnost po vsem svetu. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo.
Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik Kvarkadabre, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom: “To, da nimamo sledljivosti stikov od sredine oktobra lani, je pognalo epidemijo v višave. Dokler ne bo spet mogoče uvesti sledljivosti, moramo celotno državo dojemati kot kužno.” Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.
“Napačen komunikacijski pristop je, da državljane stalno nagovarja samo ena oseba. Treba je najti paleto različnih mnenjskih voditeljev. Izraelu je na primer uspelo spremeniti odnos do cepljenja ravno s takšnim premišljenim pristopom. Ljudje delujemo prek zgledov, prek posameznikov, ki jim zaupamo. Mediji seveda morajo nasloviti vsa vprašanja, a hkrati morajo poskrbeti, da se z njihovo pomočjo ne širijo razni miti in neresnice. Gre za zelo lepljive zgodbe za naše možgane.”
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.
Leto dni mineva od popolne ustavitve kitajskega mesta Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstveno-fantastični film v živo, a oddaljena resničnost je postala realnost po vsem svetu. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo.
Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik Kvarkadabre, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom: “To, da nimamo sledljivosti stikov od sredine oktobra lani, je pognalo epidemijo v višave. Dokler ne bo spet mogoče uvesti sledljivosti, moramo celotno državo dojemati kot kužno.” Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.
“Napačen komunikacijski pristop je, da državljane stalno nagovarja samo ena oseba. Treba je najti paleto različnih mnenjskih voditeljev. Izraelu je na primer uspelo spremeniti odnos do cepljenja ravno s takšnim premišljenim pristopom. Ljudje delujemo prek zgledov, prek posameznikov, ki jim zaupamo. Mediji seveda morajo nasloviti vsa vprašanja, a hkrati morajo poskrbeti, da se z njihovo pomočjo ne širijo razni miti in neresnice. Gre za zelo lepljive zgodbe za naše možgane.”
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov