Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Sašo Dolenc: Nasloviti vsa vprašanja, a ne širiti mitov in neresnic

26.01.2021

Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.

Leto dni mineva od popolne ustavitve kitajskega mesta Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstveno-fantastični film v živo, a oddaljena resničnost je postala realnost po vsem svetu. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo.

Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik Kvarkadabre, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom: “To, da nimamo sledljivosti stikov od sredine oktobra lani, je pognalo epidemijo v višave. Dokler ne bo spet mogoče uvesti sledljivosti, moramo celotno državo dojemati kot kužno.”  Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.

“Napačen komunikacijski pristop je, da državljane stalno nagovarja samo ena oseba. Treba je najti paleto različnih mnenjskih voditeljev. Izraelu je na primer uspelo spremeniti odnos do cepljenja ravno s takšnim premišljenim pristopom. Ljudje delujemo prek zgledov, prek posameznikov, ki jim zaupamo. Mediji seveda morajo nasloviti vsa vprašanja, a hkrati morajo poskrbeti, da se z njihovo pomočjo ne širijo razni miti in neresnice. Gre za zelo lepljive zgodbe za naše možgane.” 


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Dr. Sašo Dolenc: Nasloviti vsa vprašanja, a ne širiti mitov in neresnic

26.01.2021

Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.

Leto dni mineva od popolne ustavitve kitajskega mesta Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstveno-fantastični film v živo, a oddaljena resničnost je postala realnost po vsem svetu. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo.

Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, publicist in večkrat nagrajeni urednik Kvarkadabre, spletnega portala za tolmačenje znanosti. Zelo aktivno in kritično spremlja in analizira vso dogajanje povezano s koronavirusom, zato je več kot pravi naslov za široko razpravo z distance o tem, kje smo in kam gremo. Pogovarjamo se o prvem letu koronakrize, razlikah med prvim in drugim valom, cepljenju, (hitrem) testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom: “To, da nimamo sledljivosti stikov od sredine oktobra lani, je pognalo epidemijo v višave. Dokler ne bo spet mogoče uvesti sledljivosti, moramo celotno državo dojemati kot kužno.”  Tudi o boljšem komuniciranju s strani znanosti, medijev in vlade, nagovarjanju dvomljivcev, nujnem spreminjanju človeških navad in o tem, zakaj je naše slabo intuitivno vrednotenje verjetnosti eden izmed problemov epidemije.

“Napačen komunikacijski pristop je, da državljane stalno nagovarja samo ena oseba. Treba je najti paleto različnih mnenjskih voditeljev. Izraelu je na primer uspelo spremeniti odnos do cepljenja ravno s takšnim premišljenim pristopom. Ljudje delujemo prek zgledov, prek posameznikov, ki jim zaupamo. Mediji seveda morajo nasloviti vsa vprašanja, a hkrati morajo poskrbeti, da se z njihovo pomočjo ne širijo razni miti in neresnice. Gre za zelo lepljive zgodbe za naše možgane.” 


22.10.2020

Šport, del rešitve ne problema

Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.


22.10.2020

Špela Hvalec: Stres lahko vodi v pesimistična razmišljanja

Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.


21.10.2020

Mag. Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar, o šolanju na daljavo

Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.


20.10.2020

Polonca Mali, Zavod za transfuzijsko medicino

Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?


20.10.2020

To krizo doživljamo kot veliko komunikacijsko improvizacijo

Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.


16.10.2020

Če vsi sopihamo na Rožnik, je maska smiselna

Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.


16.10.2020

Kot 'koronadružba' postajamo obubožani, potrti

Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.


15.10.2020

Dr. Vojko Flis: Nikakršne primerjave z gripo ni!

Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.


13.10.2020

Kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama bi lahko dosegli v manj kot tednu

Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?


12.10.2020

Jemanje brisov za testiranje na koronavirus

Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.


07.10.2020

Mario Fafangel: Če gre politika preveč v stroko in se z njo prepleta, to ni idealni scenarij

Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.


07.10.2020

Debelost pomembno vpliva na potek covida-19

Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.


24.09.2020

Maja Kalan Pongrac: Še sreča, da ni bil covid

36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.


19.09.2020

Ana Pavlič: V kakšne domove smo se zaprli?

Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.


16.09.2020

Petrovec: V dolgoletni karieri še nisem videl tako silovitega in neobvladljivega izbruha

Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.


03.09.2020

Covid-19 nam ustavlja medicino na vseh ravneh

Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.


01.09.2020

Zakaj si tako težko nataknemo zaščitno masko?

Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay


07.08.2020

Raziskave o koronavirusu: Covid 19 bo naša stalnica, a odprtih še ogromno neznank

Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.


06.08.2020

Dr. Trampuž: Če bi že januarja nosili maske, bi pandemijo v Evropi lahko preprečili

V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija


10.07.2020

Namesto 3-odstotne v Sloveniji le odstotna prekuženost

Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.


Stran 7 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov