Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.
Zadnji kazalci epidemije v Sloveniji počasi padajo, podoben trend lahko zaznamo tudi v nekaterih drugih evropskih državah in v ZDA. Kljub dobrim napovedim pa se lahko ta trend hitro obrne, pojasnjuje dr. Zarja Muršič, saj je "razlogov za padanje verjetno več: iskali bi jih lahko v sezonskosti, a je za to verjetno še prezgodaj, čeprav na podlagi znanj o ostalih koronavirusih pričakujemo, da če se bo ohranil v človeški populaciji, bo postal sezonski."
"Najbolj verjetna razlaga je v kombinaciji prilagojenega človeškega vedenja in sledenja nefarmakoliškim ukrepom. V zadnjem času se je pridružilo še hitro testiranje in dejstvo, da je del populacije že pridobil imunost. V Sloveniji je ta ocenjena med 20 in 30 odstotki. Zelo dobro bi bilo, da bi s pomočjo cepljenja dosegli do 70 in več odstotno zaščito."
Nekatere države so se odločile za strategijo zero covid, recimo na Tajvanu, Novi Zelandiji, Avstraliji in v nekaterih azijskih državah. Glavni cilj je biti znotraj skupnosti brez prenosa virusa: "Takoj ko v skupnosti zaznajo virus, ga skušajo ustaviti že na meji oziroma v primeru izbruha s strogimi ukrepi zajeziti in ustaviti že v manjši skupnosti. Odlično to izvaja Nova Zelandija. Tudi sama sem lani poleti dolgo zagovarjala to stališče. Sedaj je zgodba malo drugačna, virus je razširjen globalno, pojavljajo se nove različice, ki kljub zaprtim mejam pridejo tudi tako blizu, kot recimo na Tirolsko."
"V morebitno zero covid strategijo bi morali iti skupaj kot celotna Evropa in potem za čim prejšnje končanje epidemije pomagati tudi državam, kjer se ne odločajo za tovrstno strategijo. Predvsem bi morali pomagati v smislu dobave cepiva in izvajanja cepljenja. Če smo na primer pri nas zaščiteni, drugje pa se virus še naprej širi, lahko to vodi do pojava novih in novih različic, ki bodo prišle tudi k nam in cepljenje ne bo več učinkovito."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.
Zadnji kazalci epidemije v Sloveniji počasi padajo, podoben trend lahko zaznamo tudi v nekaterih drugih evropskih državah in v ZDA. Kljub dobrim napovedim pa se lahko ta trend hitro obrne, pojasnjuje dr. Zarja Muršič, saj je "razlogov za padanje verjetno več: iskali bi jih lahko v sezonskosti, a je za to verjetno še prezgodaj, čeprav na podlagi znanj o ostalih koronavirusih pričakujemo, da če se bo ohranil v človeški populaciji, bo postal sezonski."
"Najbolj verjetna razlaga je v kombinaciji prilagojenega človeškega vedenja in sledenja nefarmakoliškim ukrepom. V zadnjem času se je pridružilo še hitro testiranje in dejstvo, da je del populacije že pridobil imunost. V Sloveniji je ta ocenjena med 20 in 30 odstotki. Zelo dobro bi bilo, da bi s pomočjo cepljenja dosegli do 70 in več odstotno zaščito."
Nekatere države so se odločile za strategijo zero covid, recimo na Tajvanu, Novi Zelandiji, Avstraliji in v nekaterih azijskih državah. Glavni cilj je biti znotraj skupnosti brez prenosa virusa: "Takoj ko v skupnosti zaznajo virus, ga skušajo ustaviti že na meji oziroma v primeru izbruha s strogimi ukrepi zajeziti in ustaviti že v manjši skupnosti. Odlično to izvaja Nova Zelandija. Tudi sama sem lani poleti dolgo zagovarjala to stališče. Sedaj je zgodba malo drugačna, virus je razširjen globalno, pojavljajo se nove različice, ki kljub zaprtim mejam pridejo tudi tako blizu, kot recimo na Tirolsko."
"V morebitno zero covid strategijo bi morali iti skupaj kot celotna Evropa in potem za čim prejšnje končanje epidemije pomagati tudi državam, kjer se ne odločajo za tovrstno strategijo. Predvsem bi morali pomagati v smislu dobave cepiva in izvajanja cepljenja. Če smo na primer pri nas zaščiteni, drugje pa se virus še naprej širi, lahko to vodi do pojava novih in novih različic, ki bodo prišle tudi k nam in cepljenje ne bo več učinkovito."
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov