Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.
Zadnji kazalci epidemije v Sloveniji počasi padajo, podoben trend lahko zaznamo tudi v nekaterih drugih evropskih državah in v ZDA. Kljub dobrim napovedim pa se lahko ta trend hitro obrne, pojasnjuje dr. Zarja Muršič, saj je "razlogov za padanje verjetno več: iskali bi jih lahko v sezonskosti, a je za to verjetno še prezgodaj, čeprav na podlagi znanj o ostalih koronavirusih pričakujemo, da če se bo ohranil v človeški populaciji, bo postal sezonski."
"Najbolj verjetna razlaga je v kombinaciji prilagojenega človeškega vedenja in sledenja nefarmakoliškim ukrepom. V zadnjem času se je pridružilo še hitro testiranje in dejstvo, da je del populacije že pridobil imunost. V Sloveniji je ta ocenjena med 20 in 30 odstotki. Zelo dobro bi bilo, da bi s pomočjo cepljenja dosegli do 70 in več odstotno zaščito."
Nekatere države so se odločile za strategijo zero covid, recimo na Tajvanu, Novi Zelandiji, Avstraliji in v nekaterih azijskih državah. Glavni cilj je biti znotraj skupnosti brez prenosa virusa: "Takoj ko v skupnosti zaznajo virus, ga skušajo ustaviti že na meji oziroma v primeru izbruha s strogimi ukrepi zajeziti in ustaviti že v manjši skupnosti. Odlično to izvaja Nova Zelandija. Tudi sama sem lani poleti dolgo zagovarjala to stališče. Sedaj je zgodba malo drugačna, virus je razširjen globalno, pojavljajo se nove različice, ki kljub zaprtim mejam pridejo tudi tako blizu, kot recimo na Tirolsko."
"V morebitno zero covid strategijo bi morali iti skupaj kot celotna Evropa in potem za čim prejšnje končanje epidemije pomagati tudi državam, kjer se ne odločajo za tovrstno strategijo. Predvsem bi morali pomagati v smislu dobave cepiva in izvajanja cepljenja. Če smo na primer pri nas zaščiteni, drugje pa se virus še naprej širi, lahko to vodi do pojava novih in novih različic, ki bodo prišle tudi k nam in cepljenje ne bo več učinkovito."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.
Zadnji kazalci epidemije v Sloveniji počasi padajo, podoben trend lahko zaznamo tudi v nekaterih drugih evropskih državah in v ZDA. Kljub dobrim napovedim pa se lahko ta trend hitro obrne, pojasnjuje dr. Zarja Muršič, saj je "razlogov za padanje verjetno več: iskali bi jih lahko v sezonskosti, a je za to verjetno še prezgodaj, čeprav na podlagi znanj o ostalih koronavirusih pričakujemo, da če se bo ohranil v človeški populaciji, bo postal sezonski."
"Najbolj verjetna razlaga je v kombinaciji prilagojenega človeškega vedenja in sledenja nefarmakoliškim ukrepom. V zadnjem času se je pridružilo še hitro testiranje in dejstvo, da je del populacije že pridobil imunost. V Sloveniji je ta ocenjena med 20 in 30 odstotki. Zelo dobro bi bilo, da bi s pomočjo cepljenja dosegli do 70 in več odstotno zaščito."
Nekatere države so se odločile za strategijo zero covid, recimo na Tajvanu, Novi Zelandiji, Avstraliji in v nekaterih azijskih državah. Glavni cilj je biti znotraj skupnosti brez prenosa virusa: "Takoj ko v skupnosti zaznajo virus, ga skušajo ustaviti že na meji oziroma v primeru izbruha s strogimi ukrepi zajeziti in ustaviti že v manjši skupnosti. Odlično to izvaja Nova Zelandija. Tudi sama sem lani poleti dolgo zagovarjala to stališče. Sedaj je zgodba malo drugačna, virus je razširjen globalno, pojavljajo se nove različice, ki kljub zaprtim mejam pridejo tudi tako blizu, kot recimo na Tirolsko."
"V morebitno zero covid strategijo bi morali iti skupaj kot celotna Evropa in potem za čim prejšnje končanje epidemije pomagati tudi državam, kjer se ne odločajo za tovrstno strategijo. Predvsem bi morali pomagati v smislu dobave cepiva in izvajanja cepljenja. Če smo na primer pri nas zaščiteni, drugje pa se virus še naprej širi, lahko to vodi do pojava novih in novih različic, ki bodo prišle tudi k nam in cepljenje ne bo več učinkovito."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov