Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude.
"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."
Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.
"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."
Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna.
Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.
"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude.
"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."
Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.
"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."
Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna.
Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.
"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov