Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude.
"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."
Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.
"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."
Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna.
Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.
"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Lani marca je začel delovati Klicni center za informacije o koronavirusu. Dr. Mojca Matičič, ki vodi klicni center, pravi, da je bila ključna značilnost prvih mesecev delovanja ta, da so najprej morali splavati v neznanem, potem pa so v tem neznanem znali kar dobro plavati. Ves čas so se trudili, da so pridobivali nove informacije, opazovali aktualna stanja in dajali pobude.
"Klicni center je bil že lani spomladi odraz dogajanja v državi. Že število klicev nam je napovedovalo, da se nekaj hudega in resnega dogaja v državi."
Vprašanja, ki jih klicatelji prejmejo, nikoli niso preprosta, ampak so kompleksna.
"Delovanje klicnega centra je unikatno. Sproti se je oblikovala njegova vsebina. Na začetku so prevladovala medicinska vprašanja, ki so postala vpeta v vsakodnevno življenje. Danes smo multipraktiki. V drugem valu imamo v petih mesecih 85.000 klicev, in samo petina je čisto medicinskih vprašanj, druga pa so povezana."
Med vprašanji se v zadnjih mesecih zagotovo pojavljajo tudi dileme o cepivih. Mnenja so zelo različna, naklonjenost do cepljenja tudi, ampak zanimivo je, da so tudi tisti, ki bi se radi cepili, odklonilni do nekaterih vrst cepiv. Najbolj negativen je odnos do cepiva AstraZenece, kar Matičičeva povezuje s tem, da si ljudje vedno najbolj zapomnimo prvo informacijo o čem novem, prva informacija o tem cepivu pa v primerjavi s preostalima cepivoma ni bila najbolj spodbudna.
Na Škotskem so naredili raziskavo iz resničnega življenja, kjer so v dveh mesecih precepili 21 odstotkov populacije, uporabili pa so dve vrsti cepiv. Približno 500.000 ljudi so cepili s cepivom AstraZenece, približno 600.000 pa s cepivom podjetja Pfizer. Po primerjalni študiji so ugotovili, da so podatki obeh cepiv izredno primerljivi.
"Osnovni cilj prvega cepljenja je reševanje življenj, preprečevanje hudih oblik bolezni."
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov