Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi Paola Terragnolija, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?
"Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.
Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno.
"Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.
Italija je bila po lanskem hudem udarcu epidemije koronavirusne bolezni - spomnimo se, marca lani je virus najbolj prizadel Lombardijo - tik pred kolapsom zdravstvenega sistema. Takrat smo poklicali tudi Paola Terragnolija, zdravnika v prvi vrsti v bolnišnici Poliambulanza v Brescii, ki se je dnevno srečeval s hudo bolnimi pacienti. Takrat je stanje označeval za brezupno, kako pa je v Italiji in v bolnišnici v Brescii zdaj, leto in pol po prvem potrjenem primeru okužbe s koronavirusom v Italiji?
"Stanje pri nas je povsem drugačno kot pred letom in pol, ko sva se slišala. Kampanja za cepljenje je dosegla veliko, zmanjšalo se je število pozitivnih izvidov na koronavirus. Pri nas so to dnevi, če lahko tako rečem - normalnosti. Spet sprejemamo paciente, ki nimajo nikakršne zveze s covidom. Ukvarjamo se spet s pacienti, ki prihajajo zaradi poškodb, zastrupitev, infarktov. S tistim, kar na urgenci dejansko pričakujemo," pravi Paolo Terragnoli.
Deluje pomirjen, čeprav se dnevno srečuje z ljudmi, ki imajo lahko hude zdravstvene posledice, a lani so k tem prištevali še številne covidne bolnike. 23. marca lani, ko smo prvič poklicali dr. Terragnolija, je bilo v Italiji pozitivnih na koronavirus 63.927, tisti dan je zaradi virusa umrlo 6077 ljudi. Ob pogovoru 29. septembra letos je bilo v Italiji 3212 pozitivnih in 63 umrlih. V Sloveniji je bilo 29. septembra leta 1028 pozitivnih, 4 so umrli. Če si predstavljamo 60-milijonsko Italijo in dvomilijonsko Slovenijo, je pri nas res veliko število pozitivnih. A številni pri nas virusa še vedno ne jemljejo resno.
"Že samo na območju Brescie, kot tudi Bergama in Lodija, smo doživeli 100-odstotno norost pandemije. In glede na to, kako težko je bilo, mislim, da bi samo kakšen norec zavrnil cepljenje. Pri nas zavračanja cepljenja ni bilo. Morda so redki izrazili kakšen pomislek, ampak so se potem vseeno cepili. Ne vem, ali veste, ampak pri nas so zdravniki, ki se ne želijo cepiti, suspendirani. Tako kot tudi drugi zdravstveni delavci."
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov