Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
V primeru letošnjega jesenskega vala v Baltskih državah vidimo zelo hiter padec zaznanih potrjenih primerov. Pri nas so številke še zmeraj visoke, zdravstveni sistem je pod pritiskom. "Ko smo prvič razglasili epidemijo, smo imeli 133 okuženih, drugič nekaj čez 7000 okuženih, zdaj, ko epidemije uradno ni, imamo več kot 45.000 aktivnih potrjenih primerov," pove biologinja in komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.
"WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi izvid testa pozitiven."
Kako je pravzaprav še mogoče ukrepati, je absolutno upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas lahko pripelje na zeleno vejo?
"Ne poznam raziskav, ki bi popolno zaprtje enačili s preverjanjem in izpolnjevanjem pogoja PCT. Če pogoj izpolnjujemo, imamo lahko še vedno fizične stike z veliko različnimi osebami. Ravno pri teh stikih pa se tudi širi virus."
Veliko raziskav PCT povezuje z mehkim prehodom v obvezno cepljenje. Za tem je predpostavka, da redno testiranje postane nadležno in se ljudje tudi zaradi tega odločijo za cepljenje. "Kot vidimo pri nas in v Nemčiji, stvar ni tako preprosta. Odzivi ljudi na tovrstno orodje so zelo različni. Nekatere to še dodatno spodbudi, da so proti cepljenju, neko peščico ljudi pa spodbudi k cepljenju." Lahko sploh napovemo prihodnost našega življenja z virusom?
"Za zdaj različice, ki bi se širila hitreje od delte, še nismo zaznali. Zanimivo je vprašanje: Ali se lahko ta virus sploh še hitreje širi? Gotovega odgovora na to še nimamo. Vse več podatkov obstaja, da se je spreminjanje regije koničastega proteina, ki je virusu v zadnjem letu in pol prineslo prednost, upočasnilo."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.
V primeru letošnjega jesenskega vala v Baltskih državah vidimo zelo hiter padec zaznanih potrjenih primerov. Pri nas so številke še zmeraj visoke, zdravstveni sistem je pod pritiskom. "Ko smo prvič razglasili epidemijo, smo imeli 133 okuženih, drugič nekaj čez 7000 okuženih, zdaj, ko epidemije uradno ni, imamo več kot 45.000 aktivnih potrjenih primerov," pove biologinja in komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.
"WHO ocenjuje, da država virus obvladuje, če je delež pozitivnih testov pod petimi odstotki. Kar je nad tem odstotkom, pomeni, da ni nadzora nad širjenjem. Pri nas je trenutno vsak drugi izvid testa pozitiven."
Kako je pravzaprav še mogoče ukrepati, je absolutno upoštevanje pogoja PCT tisto, ki nas lahko pripelje na zeleno vejo?
"Ne poznam raziskav, ki bi popolno zaprtje enačili s preverjanjem in izpolnjevanjem pogoja PCT. Če pogoj izpolnjujemo, imamo lahko še vedno fizične stike z veliko različnimi osebami. Ravno pri teh stikih pa se tudi širi virus."
Veliko raziskav PCT povezuje z mehkim prehodom v obvezno cepljenje. Za tem je predpostavka, da redno testiranje postane nadležno in se ljudje tudi zaradi tega odločijo za cepljenje. "Kot vidimo pri nas in v Nemčiji, stvar ni tako preprosta. Odzivi ljudi na tovrstno orodje so zelo različni. Nekatere to še dodatno spodbudi, da so proti cepljenju, neko peščico ljudi pa spodbudi k cepljenju." Lahko sploh napovemo prihodnost našega življenja z virusom?
"Za zdaj različice, ki bi se širila hitreje od delte, še nismo zaznali. Zanimivo je vprašanje: Ali se lahko ta virus sploh še hitreje širi? Gotovega odgovora na to še nimamo. Vse več podatkov obstaja, da se je spreminjanje regije koničastega proteina, ki je virusu v zadnjem letu in pol prineslo prednost, upočasnilo."
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov