Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
166 oddaj
166 oddaj
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
"Drugi lockdown je zabil žebelj v krsto," tako neposredno je zaprtje bistroja Kucha pospremil Vladimir Mićković. Z zagnano ekipo 25ih sodelavcev je v dobrih dveh letih ustvaril kulinarično zgodbo, ki so jo prepoznali tudi gastronomski vodniki in ocenjevalci; med drugim so Kucho uvrstili med 50 najboljših veganskih restavracij v Evropi ter med pet najboljših ljubljanskih lokalov. Pogovarjali smo se z Vladimirjem Mićkovićem, ki poudarja, da njihova zgodba ni zgodba vseh gostincev, je pa dejstvo, da so nekatere podobnosti zelo očitne.
Medtem ko Evropo preplavlja drugi val okužb z novim koronavirusom, se nekatere države odločajo za dodatne načine testiranja, da bi na ta način upočasnile hitro rast okužb. Ena takih je Slovaška, ki se je kot prva država na svetu odločila, da množično testira kar celotno populacijo. V zadnjih dveh koncih tedna so s tako imenovanimi hitrimi antigenskimi testi testirali več kot 3,6 milijona ljudi, starejših od deset let. O prvih rezultatih in izkušnjah največje kolektivne akcije v zgodovini Slovaške smo se pozanimali tudi na Valu. Naš sogovornik je bil dr. Adam Hotra, ki je kot strokovni sodelavec pomagal na eni od vstopnih točk v Bratislavi.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!" V pogovoru z Janom Grilcem dr. Dan Podjed razmišlja tudi o narcisizmu, kavč antropologiji in humorju.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi s pomočjo rezultatov javnomnenjskih raziskav. Rezultate raziskav, s katerimi merijo utrip med prebivalci Slovenije zaradi novega koronavirusa, komentirata Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, in Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ena izmed naših anketirank je prepričana, da bodo dobri ljudje med epidemijo postali še boljši.
Učinek vitamina D na telo in imunski sistem je že zdavnaj dokazan. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da morda prav vitamin D oziroma holekalciferol, če ga imamo dovolj, lahko z umirjanjem pretiranega vnetnega dogajanja v pljučih ublaži potek bolezni in morda tudi preprečil smrt. Za več odgovorov o vitaminu D smo poklicali prof. dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost IPBES. Avtorji poudarjajo, da so tiste človeške dejavnosti, ki pospešujejo podnebne spremembe in izgubo biotske pestrosti, tudi ključen dejavnik tveganja za pandemije prihodnosti.
Prof. dr. Renata Salecl je filozofinja in sociologinja, članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica predava v New Yorku in Londonu. Njene pronicljive analize pomagajo razumeti, kako delujeta naš svet in družba. Še posebej v kriznih razmerah. Renata Salecl je v času pandemije koronavirusne bolezni 19 izdala knjižico z naslovom "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus: “Čisto drugačen pristop h komunikaciji bi bil, če bi naša policija med patruljiranjem s seboj imela maske, namesto pendrekov."
V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj o metodi PCR, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini, biotehnologije, do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Kako poteka proces od brisa pa do analize v laboratoriju, zakaj so predstave o lažno pozitivnih testih zmotne, kolikšne so maksimalne zmogljivosti naših laboratorijev in kakšno spremembo v igro vnesejo vse bolj uveljavljeni antigenski testi, na Valu 202 raziskujemo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.
Zelo pomemben vir informacij v spomladanskem delu epidemije koronavirusne bolezni je bil klicni center za informacije o koronavirusu. Državljani so na številko 080 14 04 poklicali več kot 50.000 krat in zastavljali izjemno raznolika vprašanja. Kaj klicatelje zanima, kako se spreminja pozornost javnosti, pa tudi številne novosti o tej novi bolezni in zdravljenju je takrat našim poslušalcem iz tedna v teden pojasnjevala vodja klicnega centra infektologinja dr. Mojca Matičič. Prijazno se nam bo pridružila tudi v tednih jesenskega oz. zagotovo tudi zimskega dela epidemije, kajti klicni center je od minulega tedna znova odprt.
V okvriu Koronavirus podkasta na Valu 202 smo se pogovarjali z avtorjem knjižice esejev Karantenozofija. Filozof dr. Tomaž Grušovnik filozofijo predava na Univerzi na Primorskem. Pomladno obdobje karantene je Grušovnik, ki sicer pripravlja tudi filozofsko delo o hoteni nevednosti, izkoristil za premislek o nekaterih temeljnih konceptih svobode, etike, odnosa do vedenja itn., ki jih je zamajala aktualna koronakriza, med drugim se loti tudi skoraj sočasne okrepitve teorij zarote.
"Predšolska vzgoja je res nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v Sloveniji. Mi smo najbolj pomemben člen, mi smo temelj vsega ostalega. Naj odločilni na to ne pozabijo." - Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Ministrica za izobraževanje znanost in šport je predstavila nove ukrepe na področju športa. Z odlokom je šport dovoljen le še kategoriziranim, poklicnim športnikom in članom prvoligaških klubov v kolektivnih športih. Začasno se ugaša mladinski in otroški šport, ter rekreacija z izjemo dejavnosti članov istega gospodinjstva, individualnih športov in športov v katere je vključenih do šest posameznikov in ohranjajo medsebojno razdaljo. Izpostavljamo nekaj ključnih dilem in izzivov, ki so pred športno sfero in vodstveno strukturo.
Vsi se spopadamo z negotovostjo in izgubami, ki so lahko majhne, kot je izguba rutine, hobijev, ustaljenih oblik druženja, ali velike, kot je izguba službe, zdravja ali smrt bližnjega. Vse to vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Marca se je šolanje na daljavo pojavilo praktično čez noč in zelo nepričakovano, o tem, da bi pouk lahko v tem šolskem letu znova stekel preko digitalnih platform pa se je govorilo že dlje časa. V učilnicah so od ponedeljka dalje le še učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole, ostali osnovnošolci ter vsi dijaki se šolajo na daljavo. Česa s(m)o se o šolanju na daljavo že naučili in kakšni so izzivi, ki so pred učenci in učitelji?
"Zahvaljujemo se vam, ker darujete kri in omogočate, da življenje teče dalje…" piše na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kjer piše tudi, da so zaloge krvi nizke in zato normalno potekajo tudi krvodajalske akcije, seveda ob strogih ukrepih za preprečevanje prenosa covida – 19. Tudi o tem se je Veronika Gnezda pogovarjala s specialistko transfuzijske medicine ter vodjo Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi, Polonco Mali.
Slovenija je v novo epidemijo vstopila že drugič v letu dni, pri čemer je razlika ta, da smo to pot veliko manj složni, med ljudmi je veliko več nejevere, jeze, znova se kopiči strah. Sedanji občutki med državljani so tudi posledica pomankljivega kriznega komuniciranja in razumevanja nujnega komuniciranja kot instrumenta med pristojnimi. O tem, kakšno komunikacijsko vlogo je v zadnjih mesecih odigral kadrovski golaž političnih nameščencev ter strokovnjakov in državnih uradnikov brez potrebnih znanj javnega komuniciranja, in kako to vpliva na psihološko stanje posameznika in množic?
Neveljaven email naslov
